Med je nekaj, kar imamo skoraj vedno doma. A ko stojimo pred polico, se hitro pojavi vprašanje: katerega kupiti? Kateremu ponudniku zaupati? Pogovarjali smo se s čebelarko, ki razkriva, zakaj pri medu ni vseeno, od kod prihaja.
Odgovor se ne skriva le v etiketi, temveč v znanju, naravi in načinu pridelave, ki stojijo za vsakim kozarcem. Ko govorimo o medu, pogosto mislimo, da je razlika le v okusu. V resnici pa gre za veliko več: za poreklo, način pridelave, skrb za čebele in tudi za nadzor kakovosti.
80 let čebel, znanja in odločitev
Zgodba Čebelarstva Pislak Bali se je začela leta 1946, ko je 12-letni Janko Pislak kupil svoj prvi roj čebel. Danes čebelarstvo vodita Adela in Robert in pravita, da nadaljevati to pot pomeni veliko več kot le nadaljevati posel.
»Nadaljevati to dediščino pomeni z vsem spoštovanjem ohranjati znanje prednikov, skrbeti za čebele in naravo ter se hkrati prilagajati sodobnim izzivom,« pove Adela.
Med ni industrijski izdelek, ampak rezultat znanja, izkušenj in naravnih pogojev, ki se oblikujejo skozi čas.
Zakaj med ni nikoli enak?
Veliko ljudi pričakuje, da bo med vedno enak. Resnica je pa ravno obratna.
Med je eden redkih izdelkov, ki se vsako leto spremeni.
Na njegov okus vplivajo:
- vrsta rastlin, ki jih čebele obiskujejo
- vreme v sezoni (suša, dež, temperature)
- lokacija panjev
- čas točenja medu
Čebele Pislak-Balijevih so razporejene po različnih delih Slovenije – od Pohorja do Haloz. »Lokacija čebelarjenja vpliva na raznolikost, aromo in značaj medu. Prizadevamo si, da bi bile naše čebele nastanjene v čim bolj neokrnjeni naravi. Nektar in mano nabirajo iz različnih virov, od travniškega cvetja v Halozah do hoje na Pohorju. Lokacijska raznolikost nam omogoča pridelovanje različnih sort medu (cvetlični, akacijev, gozdni, kostanjev, hojev, ajdov, lipov). Prav vsaka lokacija ima nekoliko drugačno rastlinstvo, poleg tega se paša, ki jo čebele najdejo v naravi, tudi na isti lokaciji razlikuje od sezone do sezone, kar pomeni, da niti dve točenji medu nista enaki. Lokacija čebelarjenja vpliva na raznolikost, aromo in značaj medu,« pove Adela.
To pomeni, da dva kozarca iste vrste medu iz različnih let nikoli ne bosta popolnoma enaka. Med namreč ni standardiziran izdelek – je živ naravni produkt.
Kaj v resnici določa kakovost medu?
Okus je le en del zgodbe, kakovost medu pa se začne veliko prej – pri čebelah.
Ključni dejavniki kakovosti:
- zdravje čebel in skrb zanje,
- način točenja (brez pregrevanja),
- pravilno shranjevanje,
- minimalna obdelava,
- sledljivost porekla.
Čebelarstvo Pislak Bali ima oznako Slovenski med z geografsko označbo (SMGO), kar pomeni, da je ed pridelan v Sloveniji in ustreza strožjim kriterijem kakovosti. Tak med lahko danes brez težav najdete tudi na policah v trgovinah Spar in Interspar, kjer postaja kakovostna lokalna ponudba vse bolj dostopna.
Prav poreklo je ključno, ker pove, v kakšnih pogojih je med nastal, kdo stoji za njim in kakšen nadzor kakovosti je bil v procesu pridelave.
Nasvet: Ko kupujete med, preverite, kod med prihaja in kako je nastal.
Zanimivosti o medu, ki jih ve malokdo:
- Čebele morajo obiskati približno 4 milijone cvetov za 1 kg medu.
- Ena čebela v življenju proizvede le 1 čajno žličko medu.
- Med je naravno obstojen in se ne pokvari.
- Kristalizacija ni napaka – je znak naravnega medu.
Znanje je danes pomembnejše kot kadarkoli
Čebelarstvo danes ni več le tradicija. »Znanje je v sodobnem čebelarstvu najpomembnejše orodje,« poudarja Adela. Gre za preplet biologije, ekologije, razumevanja vpliva podnebnih sprememb ter dolgoletnih izkušenj, ki jih čebelarji nadgrajujejo iz sezone v sezono. Kot dodaja, čebelarstvo po starih smernicah danes ne omogoča več preživetja čebel.
»Kakovosten med danes ni samoumeven, ampak rezultat premišljenega dela in stalnega razvoja. Veseli nas, da tak pristop prepoznajo tudi v SPAR Slovenija, kjer dajejo prostor preverjeni kakovosti lokalnih pridelovalcev.«
Kako tak med pride do kupcev?
Takšni izdelki pogosto nastajajo v manjšem obsegu – in prav zato težje pridejo do širšega kroga ljudi. Tu pomembno vlogo odigrajo tudi večji trgovci, kot je SPAR Slovenija, ki omogočajo, da lokalni izdelki postanejo dostopni širše. Sodelovanje s Sparom se je za Čebelarstvo Pislak Bali začelo leta 2020.
»Kot lokalni pridelovalec smo iskali priložnost za širši dostop do kupcev, Spar pa nas je prepoznal kot zanesljivega dobavitelja domačih izdelkov,« pove Adela. Danes jim to partnerstvo pomeni večjo prepoznavnost, stabilnost prodaje in možnost nadaljnjega razvoja.
Kaj lahko najdete na policah?
V Sparu in Intersparu lahko najdete med Čebelarstva Pislak Bali:
- cvetlični med
- akacijev med
- gozdni med
- kostanjev med
- ajdov med
- mešanica domačih čebeljih pridelkov Medomix
Od vseh naštetih še posebej izstopa kostanjev med: »Je intenzivnega vonja in ima izrazito grenko-sladko aromo, ki jo po uživanju še dolgo zaznamo.«
Ko izberemo slovenski med, izberemo več kot le okus
Nakup lokalnega medu ima širši pomen. »Kupec s tem podpira slovensko čebelarstvo, lokalno gospodarstvo in pomaga ohranjati čebelarstvo kot tradicijo,« pove Adela. To pa pomeni tudi ohranjanje opraševalc, večjo sledljivost hrane in manjši vpliv na okolje.
»Ko kupujemo slovenski med, v resnici podpiramo celoten ekosistem – od čebel do ljudi.«
Zakaj je pomembno, komu zaupamo?
Če se vrnemo na začetek – k vprašanju zaupanja. Ne gre le za okus. Gre za to, kdo stoji za izdelkom. In ko to razumemo, postane izbira veliko bolj jasna. Naslednjič, ko izbirate med, ne izbirate le sladila. Izbirate zgodbo, naravo in ljudi, ki stojijo za vsakim kozarcem.
