O slabokrvnosti oziroma anemiji, enem pogostejših zdravstvenih stanj današnjega časa, smo se pogovarjali z dr. Aleksandro Visnovič Poredoš, dr. med., spec., družinske medicine iz ZD Ljubljana, enota Šiška.
V poglobljenem pogovoru pojasnjuje, kaj se v telesu pravzaprav dogaja ob pomanjkanju hemoglobina, kateri so najpogostejši vzroki za nastanek slabokrvnosti ter zakaj lahko dolgo časa ostane spregledana. Dotakne se tudi pogosto spregledanih simptomov, razlik med posameznimi vrstami anemije ter razloži, kdo je najbolj ogrožen. Med drugim razjasni pomen laboratorijskih izvidov, kot sta hemoglobin in feritin, ter poudari, kako pomembna sta pravočasna diagnostika in ustrezno zdravljenje. Poseben poudarek nameni tudi prehrani in praktičnim korakom, s katerimi lahko sami podpremo ravnovesje železa v telesu.
Kaj je slabokrvnost (anemija)?
Slabokrvnost ali anemija je bolezensko stanje, za katerega je značilno zmanjšano število krvnih celic rdeče vrste (eritrocitov) in/ali zmanjšana koncentracija hemoglobina. Hemoglobin je beljakovina v rdečih krvnih celicah, ki po krvi prenaša kisik po telesu in je njihov glavni sestavni del.
Slabokrvnost je pogostejša je pri starejših, pri katerih pogosto spremlja različne kronične bolezni. Kot samostojna bolezen se najpogosteje pojavi pri otrocih, najstnikih in mladih ženskah.
Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) o anemiji govorimo pri vrednosti hemoglobina pri ženskah pod 120 g/L in moških pod 130 g/L.
Kateri so najpogostejši vzroki za slabokrvnost?
Slabokrvnost lahko nastane zaradi različnih vzrokov, najpogosteje pa je povezana s pomanjkanjem pomembnih snovi za nastajanje rdečih krvnih celic v kostnem mozgu ali z njihovim povečanim razpadom oziroma izgubo. Več kot polovico vseh primerov slabokrvnosti predstavlja anemija zaradi pomanjkanja železa.
Železo je zelo pomembno za nastajanje hemoglobina, ki omogoča prenos kisika po telesu. V zadnjih letih potrebe po nadomeščanju železa naraščajo, kar je povezano tudi z načinom prehrane, kroničnimi boleznimi in drugimi dejavniki.
Do motenega nastajanja lahko poleg pomanjkanja železa pride tudi zaradi pomanjkanja drugih pomembnih hranil, kot sta vitamin B12 in folna kislina ali zaradi okvare kostnega mozga.
Slabokrvnost lahko nastane tudi zaradi izgube eritrocitov, na primer pri večjih ali dolgotrajnih krvavitvah. To se lahko zgodi pri poškodbah, operacijah ali pri kroničnih krvavitvah, kot so krvavitve iz prebavil ali močne menstruacije.
Precej pogosta oblika slabokrvnosti je tista, ki se pojavlja ob kroničnih boleznih, zato jo imenujemo anemija kroničnega vnetja. Pojavi se pri ljudeh z dolgotrajnimi boleznimi, kot so kronične okužbe, revmatoidni artritis, kronična ledvična bolezen ali nekatere vrste raka. Pri teh boleznih dolgotrajno vnetje v telesu vpliva na presnovo železa in nastajanje rdečih krvnih celic, zaradi česar telo težje tvori dovolj hemoglobina.
Kakšni so simptomi slabokrvnosti? Ali je lahko slabokrvnost prisotna tudi brez očitnih znakov?
Bolniki s slabokrvnostjo pogosto občutijo precej nespecifične simptome, ki se lahko pojavijo tudi pri številnih drugih boleznih.
Med najpogostejšimi so utrujenost, splošno slabo počutje, pomanjkanje energije, vrtoglavica in zmanjšana telesna zmogljivost. Takšni simptomi so značilni predvsem za blago ali zmerno obliko slabokrvnosti.
Pri hujši slabokrvnosti pa se lahko pojavijo tudi resnejši simptomi, kot so omedlevica, zasoplost, bolečine v prsih ali poslabšanje že obstoječega srčnega popuščanja. V takih primerih je lahko stanje tudi življenjsko ogrožajoče, zato je potrebna hitra zdravniška pomoč.
Simptomi se lahko kažejo na različne načine. Nekatere znake lahko opazimo (na primer bledico kože ali sluznic), druge pa bolnik občuti sam, kot so utrujenost, šibkost ali vrtoglavica. Pogosto se pokažejo tudi posredno, saj osebo upočasnijo in ji otežujejo opravljanje vsakodnevnih dejavnosti.
Slabokrvnost pa je lahko tudi dolgo časa brez očitnih znakov. Če se razvija postopoma, na primer zaradi kronične krvavitve ali dolgotrajnega pomanjkanja železa, se telo počasi prilagaja na nižjo raven hemoglobina. Zaradi tega lahko blaga ali celo zmerna anemija ostane neopažena, dokler simptomi ne postanejo izrazitejši.
Kakšna je razlika med slabokrvnostjo zaradi pomanjkanja železa in drugimi vrstami?
Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa nastane takrat, ko telo nima dovolj železa za tvorbo hemoglobina. Do pomanjkanja železa lahko pride zaradi nezadostnega vnosa železa s hrano, slabše absorpcije v prebavilih ali zaradi večjih izgub krvi, na primer pri močnih menstruacijah ali krvavitvah iz prebavil. Poleg absolutnega pomanjkanja železa poznamo tudi relativno, ko je železa v telesu sicer dovolj, a le-to ni na voljo za tvorbo hemoglobina. To opažamo pri predvsem pri kroničnih vnetnih boleznih, pa tudi akutnem vnetju. Pri tej vrsti slabokrvnosti so rdeče krvne celice običajno manjše in vsebujejo manj hemoglobina.
Pri kronični ledvični bolezni pride do pomanjkanje eritropoetina, hormona, ki stimulira nastajanje eritrocitov. Obstaja tudi hemolitična anemija, pri kateri se rdeče krvne celice (eritrociti) prehitro razgrajujejo. Poleg tega poznamo še slabokrvnost pri kroničnih boleznih, kjer dolgotrajna vnetja ali bolezni vplivajo na nastajanje rdečih krvnih celic in presnovo železa.
Glavna razlika med slabokrvnostjo zaradi pomanjkanja železa in drugimi vrstami je torej v vzroku nastanka. Pri pomanjkanju železa je težava predvsem v pomanjkanju tega pomembnega minerala, medtem ko so pri drugih vrstah vzroki lahko povezani z vitamini, boleznimi, povečanim razpadom rdečih krvnih celic ali motnjami v njihovem nastajanju.
Kdo ima povečano tveganje za slabokrvnost?
Slabokrvnost se lahko pojavi pri ljudeh v različnih življenjskih obdobjih, vendar so nekatere skupine zaradi določenih dejavnikov bolj ogrožene. Mednje spadajo novorojenčki, saj se nekateri rodijo z nižjim številom rdečih krvnih celic. V večini primerov zdravljenje ni potrebno, pri hujši slabokrvnosti pa je včasih potrebna transfuzija krvi.
Večje tveganje imajo dojenčki, predvsem v obdobju, ko začnejo poleg mleka uživati trdno hrano. Takrat lahko iz hrane dobijo manj železa, saj se železo iz trdne hrane slabše absorbira kot iz materinega mleka ali mlečnih formul.
Otroci v zgodnjem otroštvu (zlasti do približno drugega leta starosti) hitro rastejo in se razvijajo, zato potrebujejo več železa. Če ga ne dobijo dovolj, lahko pride do slabokrvnosti, kar lahko slabo vpliva tudi na razvoj motoričnih sposobnosti in učenje.
Povečano tveganje imajo tudi nosečnice, saj se v nosečnosti potrebe po železu močno povečajo. Pomanjkanje železa lahko povzroči anemijo, ki lahko poveča tveganje za zaplete, kot sta prezgodnji porod ali nižja porodna teža otroka.
Ženske z močnimi menstruacijami so prav tako bolj ogrožene, ker lahko zaradi večjih izgub krvi postopoma razvijejo slabokrvnost.
Večje tveganje je prisotno pri starejših ljudeh, zlasti nad 65 let. Pri njih je slabokrvnost največkrat povezana s slabšim vnosom železa s hrano ali s kroničnimi boleznimi. Anemija pri starejših lahko povzroči utrujenost, šibkost ter poveča tveganje za srčno-žilne težave.
Poleg tega se slabokrvnost pogosteje pojavlja pri ljudeh s kroničnimi boleznimi, kot so: avtoimunske bolezni, kronične okužbe ali rak. V takih primerih govorimo o anemiji kronične bolezni, ki nastane kot posledica dolgotrajnega vnetja ali motenega nastajanja rdečih krvnih celic.
Kaj pomenita hemoglobin in feritin v izvidih krvi? Ali je lahko znižan samo eden ali drugi?
Hemoglobin je beljakovina v rdečih krvnih celicah, ki prenaša kisik po telesu. Njegova vrednost v krvi nam pove, koliko kisika lahko kri prenaša. Znižan hemoglobin je glavni pokazatelj slabokrvnosti (anemije), vendar ne pove vzroka slabokrvnosti.
Feritin je beljakovina, ki shranjuje železo v telesu. Merjenje feritina kaže, koliko zalog železa ima telo. Če so zaloge železa nizke, je običajno feritin znižan, tudi če je hemoglobin še normalen.
Znižan hemoglobin in znižan feritin se pogosto pojavljata skupaj pri anemiji zaradi pomanjkanja železa, vendar je lahko znižan samo eden:
- Znižan hemoglobin, normalni feritin: lahko pomeni anemijo, ki ni posledica pomanjkanja železa, na primer pri kroničnih boleznih ali hemolitični anemiji.
- Normalen hemoglobin, znižan feritin: telo ima že zmanjšane zaloge železa, vendar še ni prišlo do slabokrvnosti. To je zgodnja faza pomanjkanja železa.
Kako se zdravi slabokrvnost? In kako dolgo običajno traja zdravljenje?
Zdravljenje slabokrvnosti je odvisno od vzroka, vrste in resnosti anemije. Glavno načelo je diagnostika in zdravljenje osnovnega vzroka anemije. Treba je odvzeti vzorec krvi ter določiti vrednost železa, feritina, vitamina B12 in folatov.
Ob hudi anemiji je potrebna transfuzija krvi, takrat nimamo časa, da bi anemijo korigirali z nadomeščanjem pomanjkanja železa, B12 ali folne kisline. Anemijo zaradi pomanjkanja železa (če ni huda) zdravimo z železovimi pripravki v obliki tablet ali sirupa, včasih tudi z intravensko infuzijo železa.
Pri blagi do zmerni slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa se izboljšanje običajno pokaže že po 2–4 tednih, vendar je za obnovo zalog železa potrebno zdravljenje običajno 3–6 mesecev, še posebej ob jemanju tablet in sirupov.
Pri anemiji zaradi pomanjkanja vitamina B12 ali folne kisline lahko prve izboljšave občutimo v nekaj dneh do tednih, vendar je zdravljenje pogosto daljše, da se prepreči ponovitev. Pri anemiji kronične bolezni je zdravljenje daljše in zahteva nadzor osnovne bolezni, zato lahko trajanje zelo variira.
Pomembno je, da bolnik zdravljenje vztraja do konca, tudi če simptomi izginejo prej, saj se sicer zaloge hranil ne obnovijo popolnoma in se slabokrvnost lahko vrne.
Ali se lahko ravni železa v telesu izboljšajo s prehrano? Kaj vse je dobro vedeti o železu in prehrani?
Železo je sestavni del celic in sodeluje v številnih življenjsko pomembnih procesih, predvsem pa je nujno za prenos kisika po krvi. Telo železa samo ne proizvaja, zato ga moramo redno vnašati s hrano. Povprečno ima odrasel človek v telesu 3–5 gramov železa, ki je shranjeno v mišicah, kosteh, jetrih, največ pa ga je v rdečih krvnih celicah (eritrocitih). Če telesu primanjkuje železa, celice ne dobijo dovolj kisika, kar lahko vpliva na delovanje organov.
Pri zdravljenju slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa je poseben poudarek na uživanju rdečega mesa, saj je to najbogatejši vir hemskega železa, ki ga telo najbolje absorbira. Poleg rdečega mesa so pomembni tudi drugi viri, kot so ribe, morski sadeži in perutnina, ter rastlinska živila, bogata z nehemskim železom. Za optimalno absorpcijo železa je priporočljivo kombinirati živila iz obeh skupin.
Oblike železa v hrani:
- Hemsko železo (živalskega izvora) – najdemo ga predvsem v rdečem mesu (govedina, jagnjetina, svinjina), ribah in morskih sadežih. Telo ga lažje in bolj učinkovito absorbira.
- Nehemsko železo (rastlinskega izvora) – nahaja se v stročnicah, zelenjavi, žitih in semenih. Za boljšo absorpcijo ga kombiniramo z živili, bogatimi z vitaminom C.
Živila, ki pospešujejo absorpcijo železa (uživanje hkrati s hrano, bogato z železom):
- Vitamin C: citrusi (limona, pomaranča), črni ribez, papaja, jagode, kivi, melona
- Zelenjava: brokoli, ohrovt, špinača, blitva, peteršilj, paprika, cvetača, drobnjak
- Beljakovine, predvsem živalskega izvora, in sladkorji lahko prav tako izboljšajo absorpcijo,
Živila, ki zavirajo absorpcijo železa:
- Stročnice in semena, bogata s fitati (beli fižol, bob, grah, soja, laneno seme)
- Čaj, kava, kakav, origano (polifenoli)
- Mleko in mlečni izdelki (kalcij)
- Nekatera zdravila, ki nevtralizirajo želodčno kislino (antacidi)
Pomembno je, da živila, ki zavirajo absorpcijo železa, ne izključimo iz prehrane, temveč prilagodimo njihov vnos in kombinacijo z drugimi živili.
Uporabni nasveti za izboljšanje vnosa železa pri slabokrvnosti:
- Pri rdečem mesu se priporoča, da ga vključimo v vsakodnevno ali nekajkrat tedensko prehrano, saj je glavni vir železa, ki ga telo najbolje izkoristi.
- V kuhani zelenjavi je delež železa pogosto večji kot v sveži (npr. špinača, blitva).
- Stročnice vključujte v solate, riž, omake, juhe in enolončnice. Pred uporabo jih namakajte, da se zmanjša učinek fitatov.
- Napitkov, kot so kava, pravi čaj in mlečni izdelki, ne uživajte hkrati z obroki, bogatimi z železom, ampak raje vsaj 1–2 uri kasneje.
- Pri izbiri živil si pomagajte z informacijami na embalažah; nekatera živila so lahko dodatno obogatena z železom (npr. žitarice, kosmiči, vitaminski pripravki).
