Ko topel in vlažen zrak v prostoru pride v stik s hladno površino okenskega stekla, se vodna para spremeni v drobne kapljice. Temu pojavu pravimo kondenzacija oziroma rošenje oken.
Občasno rošenje še ne pomeni, da imamo doma plesen. Če pa so stekla vsako jutro močno mokra, se voda nabira na okenskih okvirjih ali opažamo vlažne madeže na stenah, je smiselno preveriti, kaj se dogaja.
Zakaj so zarošena okna lahko opozorilni znak?
Ameriška agencija za varstvo okolja (EPA) opozarja, da je kondenzacija na oknih, stenah ali ceveh lahko znak previsoke vlažnosti v prostoru.
Vlaga nastaja že pri vsakodnevnih opravilih, kot so kuhanje, prhanje in sušenje perila. Če prostorov ne zračimo dovolj ali so nekatere površine izrazito hladne, se lahko začne nabirati na oknih, stenah in okenskih okvirjih.
Dolgotrajna prisotnost vlage ustvarja ugodne razmere za rast plesni. Ta se pogosto pojavi v kotih prostorov, ob oknih ali za pohištvom, kjer zrak slabše kroži.
Kako lahko plesen vpliva na zdravje?
Po podatkih ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) lahko izpostavljenost plesni pri nekaterih ljudeh povzroči zamašen nos, kašelj, piskanje pri dihanju ter draženje oči, kože in grla.
Posebej občutljivi so lahko ljudje z astmo, alergijami, kroničnimi pljučnimi boleznimi ali oslabljenim imunskim sistemom. Pri njih lahko izpostavljenost plesni poslabša obstoječe zdravstvene težave.
To seveda ne pomeni, da bo vsakdo, ki ima doma zarošena okna, razvil zdravstvene težave. Pomembno pa je, da vztrajnega nabiranja vlage ne prezremo.
Kaj storiti, če se vam okna pogosto rosijo?
EPA priporoča, da je relativna vlažnost zraka v notranjih prostorih po možnosti med 30 in 50 odstotki, vsekakor pa pod 60 odstotki. Pri preprečevanju kondenzacije in nastanka plesni lahko pomagajo preprosti ukrepi:
- Redno prezračujte. Še posebej po prhanju, kuhanju in drugih opravilih, pri katerih nastaja veliko vlage.
- Uporabljajte kuhinjsko napo in kopalniški ventilator. Pomembno je, da vlažen zrak odvajata na prosto.
- Obrišite kondenzirano vodo. Če se na steklu ali okvirjih nabirajo kapljice, jih odstranite, da vlaga ne zastaja na površinah.
- Spremljajte vlažnost zraka. Pri tem si lahko pomagate s preprostim merilnikom relativne vlažnosti oziroma higrometrom.
- Preverite morebitne težave z izolacijo ali prezračevanjem. Če se kondenzacija kljub ukrepom ponavlja, so lahko vzrok tudi hladne površine, toplotni mostovi ali zamakanje.
Zarošena okna torej niso nujno razlog za preplah!
Če pa se voda na njih nabira vsak dan, je to lahko opozorilo, da je treba izboljšati prezračevanje, zmanjšati vlago ali preveriti stanje stanovanja. S pravočasnim ukrepanjem lahko zmanjšamo tveganje za nastanek plesni in prispevamo k bolj zdravemu bivalnemu okolju.
VIRI
- U.S. Environmental Protection Agency. (b. d.). A brief guide to mold, moisture and your home. Prejeto s https://www.epa.gov/mold/brief-guide-mold-moisture-and-your-home
- CDC (Ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni): (b. d.). Basic facts about mold and dampness. Prejeto s https://www.cdc.gov/mold/dampness_facts.htm
