Nefrolog opozarja: “Teh znakov v urinu ne smete spregledati!”

Če nas nič ne boli, običajno sklepamo, da je z nami vse v redu. Toda pri ledvicah je takšno razmišljanje lahko nevarno. Ledvične bolezni lahko namreč dolgo potekajo brez izrazitih simptomov, zato so številni presenečeni, ko izvedo, da njihove ledvice ne delujejo tako, kot bi morale.

“Ledvice ne opozarjajo nase zelo na glas. Delajo do konca, ko pa vendarle opozorijo, je lahko že precej pozno,” je v podkastu Sladko Na kratko pojasnil nefrolog dr. Andrej Škoberne, dr. med. Z njim se je pogovarjala specialistka interne medicine Jana Komel, dr. med.

Zakaj so ledvice naše “notranje morje”?

Ledvice pogosto opisujemo kot čistilni organ telesa, vendar je njihova naloga precej širša. Dr. Škoberne njihovo delovanje ponazori s primerjavo z morjem. Življenje se je z razlogom začelo v morju, saj je to za celice primerno in predvidljivo okolje. Tudi celice v našem telesu potrebujejo stabilne razmere – ravno pravo količino soli, tekočine in drugih snovi.

Ledvice skrbijo, da naše “notranje morje” ostaja takšno, kot mora biti. Če ne delujejo pravilno, se notranje ravnovesje poruši. Zaradi tega ne trpijo le ledvice, temveč vse celice in organi v telesu.

Ali ledvice bolijo?

Velika večina ljudi z ledvičnimi težavami nima bolečin. Prav zato ledvicam pogosto pravimo tihi organ. “Velika večina ljudi, ki ima težave z ledvicami, nima popolnoma nobenih bolečin,” poudarja dr. Škoberne. Bolečina v predelu hrbta, za katero ljudje pogosto mislijo, da izvira iz ledvic, je največkrat povezana s hrbtenico ali kakšnim drugim vzrokom.

Ledvice lahko bolijo predvsem pri:

• ledvičnih kamnih,
• bakterijskem vnetju ledvic oziroma pielonefritisu,
• nekaterih zelo redkih akutnih stanjih, kot je infarkt ledvice.

Odsotnost bolečine zato še ne pomeni, da so ledvice zdrave.

Kdo bi moral biti še posebej pozoren?

Ker ledvične bolezni pogosto ne povzročajo očitnih težav, jih zdravniki iščejo predvsem pri ljudeh z boleznimi in drugimi dejavniki, za katere vedo, da lahko okvarijo ledvice.

Med bolj ogrožene sodijo osebe, ki imajo:

• povišan krvni tlak,
• sladkorno bolezen,
• debelost,
• avtoimunske bolezni, kot je lupus,
• določene hematološke bolezni, med njimi nekatere vrste levkemije,
• ledvične bolezni v družini.

Dr. Škoberne pojasnjuje, da morajo ledvice pri debelosti delati več. Če so dalj časa preobremenjene, se lahko na neki način utrudijo.

Pomemben je tudi podatek, ali ima oziroma je imel kdo od bližnjih sorodnikov resne ledvične težave, še posebej če je potreboval dializo. Nekatere ledvične bolezni se neposredno dedujejo s staršev na otroke, pri drugih pa se lahko deduje večja nagnjenost k njihovemu razvoju.

Kdaj je smiselno opraviti preiskave, je odvisno tudi od vrste bolezni, ki se pojavlja v družini. Nekatere se pokažejo že zgodaj, druge šele pozneje v življenju.

Kako preverimo delovanje ledvic?

Preiskave, s katerimi preverjamo zdravje ledvic, so po besedah nefrologa razmeroma preproste. Najpomembnejši sta preiskavi krvi in urina, v nekaterih primerih pa pomaga tudi ultrazvok.

Kreatinin v krvi

V krvi se določi vrednost kreatinina. Gre za običajen odpadni produkt presnove mišic, ki v telesu nima posebne funkcije. Mišice ga ves čas ustvarjajo, ledvice pa ga odstranjujejo iz telesa. Če ledvice ne delujejo dobro, se vrednost kreatinina v krvi zviša. Na njegovo količino vpliva tudi mišična masa, saj ga imajo ljudje z več mišicami praviloma več.

Beljakovine in albumin v urinu

Urin po besedah dr. Škoberneta odseva dogajanje v ledvicah. Ker se vse, kar se dogaja v njih, na neki način “spere” z urinom, lahko zdravniki v njem iščejo znake okvare ali vnetja.

Pozorni so predvsem na:

• beljakovine,
• albumin,
• kri,
• bele krvničke oziroma levkocite,
• druge morebitne znake vnetja.

Posebej pomemben pokazatelj ledvične bolezni je albumin, posebna vrsta beljakovine.

Ultrazvok ledvic

Ultrazvočna preiskava pokaže velikost ledvic in morebitne ciste. Ena ali dve cisti sta lahko običajen del staranja ledvic. Nekatere bolezni pa povzročijo veliko število zelo velikih cist, kar pomeni povsem drugačno stanje.

Najpomembnejši preiskavi sta določitev kreatinina v krvi in pregled urina, pri katerem zdravnike posebej zanima prisotnost albumina.

Katere spremembe v urinu zahtevajo pozornost?

Po videzu urina ne moremo zanesljivo ugotoviti, ali imamo ledvično bolezen. Kljub temu obstajajo spremembe, ki jih ni dobro prezreti.

Rjavkast ali čaju podoben urin

Rdeč urin lahko pomeni, da je v njem kri, vendar ga lahko obarva tudi rdeča pesa. Dr. Škoberne pojasnjuje, da pri nekaterih ledvičnih boleznih urin ob prisotnosti krvi ni nujno izrazito rdeč. Lahko je rjavkast oziroma podoben pravemu čaju. Temno rumen urin je nekaj drugega. Takšen je lahko zjutraj, ko je bolj koncentriran, ali kadar človek pije manj in je nekoliko dehidriran.

Če urin postane izrazito rjavkast, pa je to po besedah nefrologa sumljiva sprememba, ki jo je treba preveriti.

Pena, podobna pivski

Posamezni mehurčki, ki hitro počijo, so običajni. Na penjenje lahko vpliva tudi čistilo v straniščni školjki, zato ga je težko ocenjevati zgolj med običajnim uriniranjem.

Drugače je, če se urin izrazito peni tudi v čistem lončku za odvzem vzorca in je pena podobna tisti na pivu. Takšno penjenje je lahko povezano z večjo količino beljakovin v urinu. Dr. Škoberne ob tem opozarja, da se lahko urin peni tudi pri ljudeh, ki v njem nimajo beljakovin. Pomembna je predvsem nova sprememba.

Če se urin prej ni penil, nato pa se začne redno in izrazito peniti, je smiselno preveriti, ali je kaj narobe.

Koliko urina je normalno?

Na vprašanje, koliko urina je normalno izločiti v enem dnevu, ni mogoče odgovoriti z eno številko, ki bi veljala za vse. Količina je namreč odvisna tudi od tega, koliko tekočine človek zaužije.

Dr. Škoberne kot spodnjo mejo navaja približno pol litra urina na dan. Ledvice potrebujejo najmanj tolikšno količino, da lahko iz telesa odstranijo odpadne snovi ter minerale, kot so natrij, kalij in klor.

Če človek izloči manj kot pol litra urina na dan, je to po njegovih besedah neobičajno. Prav tako je neobičajno, če ga izloči več kot tri litre.

Nekatere počasi napredujoče ledvične bolezni se namreč ne kažejo z manjšo, temveč z večjo količino urina.

Ali moramo ledvice “izpirati“ z veliko vode?

Pogosto slišimo, da moramo za zdrave ledvice piti čim več vode in jih tako »izpirati«. Po besedah dr. Škoberneta je v tej trditvi zelo malo resnice. Ljudje se med seboj razlikujemo. Nekateri so pogosteje žejni in pijejo več, drugi manj. Zato ni mogoče določiti ene količine tekočine, ki bi jo moral vsak človek popiti na dan. Siljenje z zelo velikimi količinami vode najverjetneje ne bo izboljšalo delovanja zdravih ledvic. Za mladega in zdravega človeka praviloma velja, da naj pije toliko, kolikor je žejen.

Nobena skrajnost ni dobra: zdravih ledvic ni treba na silo “izpirati”, dolgotrajna dehidracija pa jim tudi lahko škoduje.

Izjema so ledvični kamni

Pri ledvičnih kamnih je priporočilo drugačno. Ljudem, ki so nagnjeni k njihovemu nastajanju, več tekočine dokazano pomaga. Cilj je, da izločijo približno od dva do dva litra in pol urina na dan. Bolj ko je urin razredčen, manjša je možnost nastajanja kamnov.

Kaj najbolj škoduje zdravju ledvic?

Dr. Škoberne opozarja, da danes zaužijemo bistveno več sladkorja kot ljudje v preteklosti. Prehranska industrija ga dodaja številnim izdelkom, saj imamo takšne izdelke raje. Spremenil se je tudi videz prebivalstva, k čemur je po njegovem mnenju pomembno prispeval sodobni način prehranjevanja.

Ob tem se gibamo manj kot nekoč. Slovenci smo sicer po njegovih besedah še vedno med telesno dejavnejšimi evropskimi narodi in prav redno gibanje nas v primerjavi z nekaterimi drugimi državami varuje pred zdravstvenimi težavami.

Ni treba, da smo maratonski tekači. Koristno je že, če se trikrat ali štirikrat na teden gibamo od pol ure do ene ure.

Za zdravje ledvic so pomembne enake navade kot za zdravje srca, žil in presnove: zdrava prehrana in redno gibanje.

Prepričanje, da vsa zdravila škodujejo ledvicam, ne drži.

Zdravil, ki lahko okvarijo ledvice, je po besedah dr. Škoberneta razmeroma malo. Med zelo škodljivimi so nekatera posebna zdravila za zdravljenje raka in nekateri specifični antibiotiki. Nefrolog pa v vsakdanjem življenju posebej opozarja na nesteroidne antirevmatike, ki jih ljudje pogosto jemljejo zaradi bolečin v sklepih ali glavobola.

Nekatera od teh zdravil so v manjših odmerkih dostopna tudi brez recepta. Če ima človek povsem zdrave ledvice, mu verjetno ne bodo škodovala. Težava je, da številni ne vedo, da imajo ledvično bolezen.

Po oceni, ki jo je navedel dr. Škoberne, ima določeno stopnjo ledvične bolezni od 10 do 13 odstotkov odraslih v Sloveniji oziroma več kot 200.000 ljudi. Pri njih so lahko ta zdravila škodljiva.

Sol ni prijateljica ledvic

Dr. Škoberne opozarja, da v Sloveniji zaužijemo preveč soli. Posebej izrazita je povezava med soljo in krvnim tlakom pri ljudeh, ki že imajo povišan tlak ali ledvično bolezen.

Za te ljudi si zdravniki želijo, da bi dnevno zaužili približno od pet do šest gramov soli. Povprečna količina, ki jo zaužijemo v Sloveniji, pa po njegovi približni oceni presega deset gramov na dan.

Večine soli ne zaužijemo s soljenjem pri mizi ali med kuhanjem, temveč z vsakdanjimi izdelki, kot so:

• kruh,
• salame in drugi mesni izdelki,
• siri,
• konzervirana in druga pakirana živila.

Dobra novica je, da se na manj slan okus lahko navadimo. Po besedah nefrologa je to lažje kot odpovedovanje sladkorju.

Kaj lahko za zdravje ledvic naredimo sami?

Najpomembnejši ukrepi so podobni tistim, s katerimi skrbimo za zdravje celotnega telesa:

• prehranjujmo se čim bolj zdravo,
• redno se gibajmo,
• ne kadimo,
• ne pretiravajmo s soljo,
• izogibajmo se dolgotrajni dehidraciji,
• previdno uporabljajmo protibolečinska zdravila,
• odzovimo se na vabila na preventivne preglede.

Dr. Škoberne posebej poudarja pomen preventivnih pregledov in referenčnih ambulant, v katerih bodo pozorni tudi na ledvične bolezni.

Ko bolezen odkrijemo zelo zgodaj, je prognoza pogosto dobra. Če jo odkrijemo šele pozno, pa je nastalo škodo veliko težje popravljati.

Ne zavrzite vabila na preventivni pregled. Pravočasno odkrita bolezen vam lahko reši življenje ali ga podaljša za deset ali dvajset let.

Celoten pogovor Jane Komel, dr. med., z nefrologom dr. Andrejem Škobernetom si lahko ogledate v videoprispevku 32. epizode podkasta Sladko Na kratko.