Marec je tisti čarobni prehod, ko se narava po dolgi zimi končno prebudi. Prvi poganjki, nežni listi in cvetovi že kukajo iz tal na travnikih, gozdnih robovih in senčnih loginjah. Med njimi najdemo pravo zakladnico okusov, “divjih” vitaminov, grenčic in arom. Navadna marjetica, trobentica, krompirjevka in čemaž so le nekatere od rastlin, ki že vabijo na svež zrak.
A nabiranje zgodnjih spomladanskih rastlin ni le prijetno, temveč zahteva tudi nekaj previdnosti: mlade rastline so sicer okusne in hranilno bogate,vendar zaradi še nerazvitih značilnosti lahko hitro pride do zamenjav s strupenimi dvojnicami.
V tem članku bomo pokazali, kako jih prepoznati, nabirati varno in odgovorno ter ob tem ohraniti tisto, kar je pri nabiralništvu najlepše – stik z naravo in užitek v preprostih, divjih okusih.
1. Navadna marjetica (Bellis perennis)
Kje najdemo navadno marjetico?
Marjetica je pri nas zelo razširjena – raste po tratah, travnikih, parkih in ob poteh, začne pa odganjati že zgodaj spomladi. Nabiramo predvsem cvetne koške (cvetove) in mlade liste, jemo jih večinoma surove.
Mladi listi so prijetno aromatični in blago kiselkasti, starejši cvetovi in listi postanejo rahlo grenki, zelo pa so uporabni za pripravo čaja.
Kako jo lahko uporabimo?
- Mlade liste in cvetove dodamo solatam ali namazom.
- Liste lahko vmešamo tudi v juhe ali omake.
- Z listi in cvetovi obogatimo sendvič – npr. kot odlična popestritev med sprehodom.
- Še zaprte koške vložimo v kis ali slanico (podobno kot to počnemo s kaprami).
Prepoznavni znaki
Zgodaj spomladi razvije pritlično listno rozeto iz svetlozelenih, lopatastih ali narobe jajčastih listov. Iz sredine rozete kasneje zraste do približno 15 cm visoko steblo z enim cvetnim koškom. Košek ima obrobne jezičaste cvetove bele do rahlo rdečkaste, v sredini pa so rumeni cevasti cvetovi.
Zamenjave
Zelo sta ji podobni južna marjetica in marjetičasta nebina, ki pa sta obe užitni. Možna je tudi zamenjava zvratiči, imajo navadni marjetici dokaj podobna socvetja, vendar bodimo pozorni tudi na izgled listov. Vratiči imajo marjeticam podoben cvet, vendar so njihovi listi drugačni.
Nabiralniški namig
- Nabirajmo na čistih rastiščih (ne ob prometnih cestah in ne na mestih, kjer se sprehajajo psi),
- za solate raje izbirajmo mlade liste, ker so starejši bolj trpki.
2. Trobentica ali navadni jeglič (Primula vulgaris)
Kje najdemo trobentico?
Trobentice oziroma navadni jeglič raste na vlažnih travnikih in tratah. Nabiramo jo zgodaj spomladi, torej od marca naprej. Najbolj okusni so mladi listi in cvetovi, katere uživamo surove ali kuhane. Cvetovi so pogosto prijetno sladkasti, listi pa so blage, “zelenjavne” arome.
Kako jo lahko uporabimo?
- Mlade liste in cvetove prigriznemo kar na sprehodu.
- Mlade liste drobno narežemo in dodamo jedem.
- Na hitro blanširane liste postrežemo h krompirju.
- Iz cvetov in zrelih listov si lahko skuhamo čaj.
- Sladke cvetove dodamo sladicam, pecivu, ali z njimi okrasimo solate in pijače.
Prepoznavni znaki
Vse jegliče prepoznamo po pritlični listni rozeti, kar pomeni, da listi rastejo pri tleh. Trobentica ima rumene cvetove (nekateri drugi jegliči tudi rožnate), od ostalih jegličev pa jo najlažje ločimo po sedečih cvetovih (cvetovi izgledajo ugnezdeni v liste in niso na dolgem peclju). Pri podrobnejšem ogledu cvetov, lahko vidimo da enkrat iz njih kuka pestič, drugič pa prašniki. To je edinstvena domislica narave, da preprečuje oprašitev iz cvetov iste rastline.
Zamenjave
Trobentico lahko zamenjamo z ostalimi jegliči z rumenimi cvetovi, kateri pa niso strupeni.
Pazimo le, da ne naberemo zaščitenega avriklja (Primula auricula), katerega pa od trobentice zelo lahko ločimo po tem, da sedijo cvetovi na dolgem peclju, ter listih ki izgledajo kot da bi po njih posuli nekaj moke.
Opozorilo – kaj je dobro vedeti pred zaužitjem trobentic
Pri zaužitju večjih količin listov lahko včasih pride do slabosti in driske. Zaradi vsebnosti salicilatov naj bodo previdnejši ljudje z občutljivim želodcem in tisti, ki ne prenašajo acetilsalicilne kisline (aspirina).
3. Krompirjevka ali navadna smrdljivka (Aposeris foetida)
Kje najdemo krompirjevko?
Imenu navkljub ima navadna smrdljivka čisto prijeten vonj. Morda sta bolj zgovorni ljudski imeni krompirjevka in gozdni regrat. Prvo govori o njeni aromi, drugo pa o izgledu in rastišču. Krompirjevka je rastlina gozdne podrasti – najdemo jo v svetlih mešanih in listnatih gozdovih, najokusnejše liste pa nabiramo spomladi, pred olistanjem dreves. Nabiramo predvsem mlade in zrele liste (ti lahko rahlo grenijo), pa tudi socvetja. Liste jemo večinoma surove, in so prijetnega okusa z nežnim vonjem po kuhanem krompirju, ob mečkanju pa se pojavi značilen “krompirjev” vonj.
Kako lahko pripravimo krompirjevko?
- Podobno kot regrat, jo lahko uporabimo kot osnovo za spomladanske solate, ali kot dodatek solatam. Poskusite pripraviti krompirjevko, regrat ter kuhan krompir.
- Drobno narezane liste uporabi kot osnovo ali dodatek zelenjavnim namazom, juham ali prikuhi.
- Blanširane liste lahko uporabimo kot prilogo h krompirjevim jedem.
- Rumene koške lahko uporabimo kot okras jedem.
Prepoznavni znaki
Krompirjevka je zelo podobna regratu, najhitreje pa ju lahko ločimo po rastišču.
V gozdu namreč raste le krompirjevka. Zmečkani listi dišijo po krompirju in praviloma ne grenijo izrazito.
Nabiralniški namig
Krompirjevka je varna za uporabo in je za nabiranje pogosto celo boljša od regrata, ker raste v gozdu, kjer ni pognojenih površin, zato je manj skrbi glede pretiranega vnosa nitratov.
Najboljše razmerje med okusom in hranilnostjo naj bi imela tik pred cvetenjem.
4. Čemaž (Allium ursinum)
Kje najdemo čemaž?
Čemaž raste v vlažnih, senčnih listnatih in mešanih gozdovih ter pogosto tvori goste “preproge”; listi se praviloma pojavijo že februarja ali marca. Nabiramo predvsem mlade liste (najboljši so marca), kasneje tudi popke in cvetove. Okus je izrazito česnov, svež in aromatičen.
Opozorilo in zamenjave
Nekatere rastline, katere nepoznavalec lahko zamenja za čemaž so zelo strupene. Zamenjava skoraj ni mogoča, ko čemaž zacveti, liste pa imajo podobne naslednje rastline:
Šmarnica (Convallaria majalis) – STRUPENA (nima česnovega vonja; cvetovi so zvončasti). Cela šmarnica – listi so podobni čemaževim
Jesenski podlesek (Colchicum autumnale) – ZELO STRUPEN (zamenjave lahko vodijo v hude zastrupitve; nevaren pa je že v majhnih količinah). Tudi jesenski podlesek ima podolgovate liste, podobno kot čemaž.
Bela čmerika (Veratrum album) – ZELO STRUPENA (znani so primeri zastrupitev zaradi zamenjave s čemažem). Listi čmerike so podobni čemaževim.
Zato svetujemo, da ste pri nabiranju zelo pozorni:
Ne nabiramo “na šop”, ampak liste spotoma pregledamo.
Prav tako se ne zanašamo samo na vonj. Vonj čemaža se namreč lahko tako oprime prstov, da ga vohamo tudi pri nabiranju drugih rastlin.
Prepoznavni znaki
Ob mečkanju lista se pojavi močan vonj po česnu. Vsak list praviloma izrašča posamično na svojem peclju (ni “dvojnega lista na istem steblu” kot pri nekaterih dvojnicah).
Kasneje ima bele, zvezdaste cvetove v socvetju (precej drugačne od šmarnice).
Pomembno je, da se pred nabiranjem seznanimo tudi z izgledom strupenih zamenjav!
Kako lahko uporabimo čemaž?
- Pesto iz čemaža, olja, soli in oreškov. Kot namaz ali čemaževo maslo.
- V juhah, omakah, in rižotah. Čemaž dodamo na koncu, da ohrani aromo.
- Pripravimo lahko vložene čemaževe popke. Postopek je podoben načinu priprave česnovih pesk.
Priporočila za nabiranje v marcu
- Izberimo primerna rastišča. Stran od cest, sprehajalnih poti, izberimo del travnika, ki ni pognojen.
- Nabirajmo le rastline, ki jih poznamo. Dobro moramo ločiti rastline, ki jih nabiramo od njihovih strupenih dvojnic.
- Nabirajmo zmerno. Vedno pustimo mnogo še za ostale, ter za divje živali.
- Pripravimo si opremo. Košara, škraje ali nož, morda tudi rokavice. Ta osnovna oprema nam bo velikokrat olajšala nabiranje rastlin.
- Rastline takoj očistimo. Že med sprehodm odstranimo večino umazanije, doma pa jih dobro operimo, posušimo ter shranimo v hladilniku, ali še bolje – takoj porabimo.
