Črevesje ni le prebavni trakt. Je komunikacijski organ, ki lahko vpliva na krvni tlak in delovanje srca. Najnovejša raziskava opisuje, kako mikrobi in njihovi produkti (mikrobiom) komunicirajo z možgani in srcem, kar odpira vrata novemu razumevanju hipertenzije (visok krvni tlak) in srčno-žilnih bolezni.
Lahko bi rekli, da je črevesje s svojim mikrobiomom pravi čudež narave, saj prof. dr. Aleš Lapanje, znanstvenik svetnik, vodja skupine za koloidno biologijo na Institutu Jožef Stefan in lastnik inštituta IMMT (iBIOM), kjer z ekipo sodelavcev preverjajo bakterijsko dogajanje v črevesju (mikrobiomu), razlaga:
“Črevesje je izredno dober vmesni člen, ki omogoča komunikacijo med črevesnim mikrobiomom in različnimi organskimi sistemi, saj omogoča, da pride do tesne interakcije, po eni strani z imunskim sistemom in na drugi z živčevjem prek živca klateža (vagusa) z našimi mikrobi. Ti dve poti pa sta tako zelo tesno povezani z drugimi organskimi sistemi, da če se zgodi sprememba v črevesnem mikrobiomu se to prenese do srca, krvnih žil, ledvic, možganov in vsakega našega organa v telesu.”
Kaj je os črevesje-možgani-srce
Povezava med črevesjem, možgani in srcem je kompleksen dvosmeren sistem komunikacije. Prebavni trakt in njegova mikrobiota pošiljata signale v možgane in preko njih vplivata na avtonomno živčevje, hormonsko regulacijo in celo vnetne procese — vse to pa lahko vpliva na delovanje srca in regulaciji pretoka skozi krvožilni sistem posledično na krvni tlak. O pomembni vlogi črevesnih bakterij smo že pisali v članku Vloga črevesnih bakterij pri hormonskem zdravju žensk.
Raziskave zdaj potrjujejo, da ne gre zgolj za znanstveno teorijo, temveč za delujoč sistem, ki pri ljudeh in živalih vpliva na regulacijo krvnega tlaka in druge srčno-žilne funkcije.
Najnovejše raziskave: bakterijski produkti uravnavajo krvni tlak
Raziskovalci so odkrili, da lahko določen bakterijski metabolit – indol-3 ocetna kislina (IAA) – vpliva na delovanje možganov in srca hkrati. Ta snov deluje kot neke vrste “zavora” na stresne nevronalne poti v možganih, ki so vključene v uravnavanje srčnega tlaka in elastičnosti srčne mišice.
Zanimivo je, da so imeli ljudje z visokim krvnim tlakom nižjo raven tega metabolita, kar kaže na to, da lahko črevesni produkti vplivajo na tveganje za hipertenzijo.
Kako mikrobi vplivajo na krvni tlak – več kot le teorija
Poleg metabolitov, kot so IAA, mikrobi črevesja proizvajajo kratkoverižne maščobne kisline (SCFA) in druge molekule, ki preko živčnega sistema (npr. vagusnega živca), hormonov in imunskih poti vplivajo na srčno-žilne procese. Pregledne študije kažejo, da spremembe sestave mikrobioma lahko prispevajo k povišanemu krvnemu tlaku. Pokazalo se je tudi, da določene prehranske spremembe in probiotiki lahko vplivajo znižanje sistemskega vnetnega odziva in pomagajo znižati krvni tlak, ter da je uravnotežena črevesna mikrobiota izjemno pomembna in pozitivno vpliva na srčno-žilni sistem in izločala preko imunskih in hormonskih poti.
Kako nove ugotovitve prispevajo k razumevanju preventive zdravja
Hipertenzija je eden od najpogostejših dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni, kot so infarkt, možganska kap in srčno popuščanje. Tradicionalno so se zdravniki v preventivnih ukrepih osredotočali predvsem na vnos soli, telesno aktivnost in genetiko.
Vendar pa mikrobiom odpira nov pogled:
- Vpliv mikrobioma ni omejen le na prebavo – lahko vpliva tudi na srce in možgane.
- Prehrana, probiotiki in vedenjski pristopi lahko boljšajo mikrobično ravnovesje, kar ima lahko dolgoročen pomen za krvni tlak in srčno-žilno zdravje.
Čeprav to se še ne uporablja v medicini, obstajajo že praktična priporočila, ki podpirajo zdrav mikrobiom in s tem verjetno tudi srčno-žilno zdravje:
1. Uravnotežena prehrana:
Prehrana, bogata z vlakninami, omega-3 maščobnimi kislinami in polifenoli podpira rast koristnih bakterij s povečano produkcijo SCFA in s tem lahko pozitivno vpliva na krvni tlak.
2. Probiotiki in fermentirana hrana:
Uživanje jogurta, kislega zelja ali kefirja lahko pripomore k bolj raznovrstnemu mikrobiomu.
3. Redna telesna dejavnost:
Telesna vadba samostojno podpira zdravje srca in vpliva tudi na sestavo mikrobioma. Izjemno pomembna je aerobna vadba, ki podpira razvoj dobrih mikrobov. Mikrobi pa omogočajo boljšo hidracijo, učinkovito presnovo laktata in daljšo vzdržljivost kar poveča boljše športne rezultate.
Previdnost pri razlagi rezultatov
Raziskava je, podobno kot mnoge, potekala na modelnem organizmu, tokrat ribe zebrice (zebra fish) in jo je za razumevanje pri človeku potrebno pravilno prenesti na naš organizem. Zato smo za pojasnilo prosili profesorja dr. Aleša Lapanja. Profesor pojasnjuje:
“Sesalski organizem je bolj kompleksen. Pri kopenskih organizmih je izredno težavna regulacija ionske sestave krvi in količine vode – znano je, da je potrebno npr. imeti IAA v telesu v ravno pravih količinah, saj drugače izzove zadebelitev mišične stene srca še posebej pri bolniki s kronično ledvično boleznijo. Zaradi tega je potreben pri človeku povsem individualen pristop s ciljem uspešnega uravnavanja mikrobioma. Izkušnje pri iBIOMu kažejo, da ob spremembi prehrane, ki omogoča ustrezno regulacijo prevzema vode, funkcioniranja ledvic in boljši zmožnosti zoperstavljanju stresu, s čimer lahko znatno vplivamo na zniževanje krvnega tlaka.
Lahko rečemo, da z manageranjem mikrobioma lahko vplivamo celostno. Še več, z boljšim stanjem regulacije vode in obvladovanju stresa smo sposobni tudi več aktivnosti, športa, kar pa omogoča še dodatno, da uravnavamo krvni tlak in s tem dodatno znižamo stres. Kot rezultat tega je, da s pravilnim uravnavanjem mikrobioma uredimo več stvari hkrati.”
- Vir: https://neurosciencenews.com/gut-brain-heart-axis-hypertension-30188/, zadnji dostop februar 2026
