Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o spektru fetalnih alkoholnih motenj (FASD), ki ga v Sloveniji obeležujemo 9. septembra, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da alkohol, ki ga zaužije nosečnica, skozi posteljico prehaja v krvni obtok ploda, kjer lahko doseže enako ali celo višjo koncentracijo kot v krvi nosečnice. Ker plod alkohol presnavlja počasneje, je njegovemu vplivu izpostavljen dlje časa.
“Alkohol lahko poškoduje razvijajoče se možgane in druge organe ter poveča tveganje za spontani splav, mrtvorojenost, prezgodnji porod, nizko porodno težo in nenadno smrt dojenčka. Je tudi edini vzrok za spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD).“
Do zdaj v Sloveniji nismo imeli podatkov o obsegu izpostavljenosti alkoholu med nosečnostjo. Letos zaključena raziskava Ocena prevalence rabe alkohola in prepovedanih drog med slovenskimi nosečnicami, izvedena v okviru ciljnega raziskovalnega projekta, pa prvič prinaša zanesljivejši vpogled v razsežnost problema.
Ko podatki pokažejo več, kot povedo nosečnice
Raziskava je pokazala, da je pitje alkohola med nosečnostjo pogosto prikrito – obstaja razkorak med tem, kar so ženske povedale v anketah, in rezultati laboratorijskih analiz. Raziskovalci so namreč poleg samoocen preverjali tudi prisotnost presnovkov alkohola v mekoniju, prvem blatu novorojenčka. Večina žensk sicer v tem obdobju pitje alkohola in rabo konoplje opusti ali občutno zmanjša, vendar je izpostavljenost otrok tem snovem še vedno previsoka.
“Glede na rezultate raziskave je bilo med nosečnostjo alkoholu izpostavljenih od 5 do 11 odstotkov novorojenčkov,” je povedala vodja raziskave doc. dr. Jana Lozar Krivec s Kliničnega oddelka za neonatologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Dr. Sandra Radoš Krnel z NIJZ je dodala: “Delež žensk, ki so same poročale o pitju alkohola med nosečnostjo, je bil precej nižji od deleža, ki ga je pokazala laboratorijska analiza. To kaže, da je pitje alkohola med nosečnostjo pogosto prikrito. Združevanje obeh metod nam je omogočilo zanesljivejšo oceno in boljšo podlago za načrtovanje preventivnih programov.“
Razlogi za to, da ženske o pitju alkohola ne spregovorijo, so lahko različni. Zato je pomembno, da imajo v zdravstvenem sistemu prostor za odprt pogovor brez obsojanja.
Po besedah Tadeje Hočevar z NIJZ sta ustvarjanje okolja zaupanja in odprt pogovor o pitju alkohola med ginekološkimi pregledi ključna za učinkovitejše zgodnje prepoznavanje tveganega pitja, pravočasno podporo nosečnici ter ustreznejšo obravnavo matere in otroka.
Posledica v nosečnosti zaužitega alkohola na otroka
Izpostavljenost alkoholu v nosečnosti ne bo pri vseh otrocih povzročila enakih posledic. Prav različna izraznost znakov in težav je eden od razlogov, zaradi katerih sta prepoznavanje in obravnava otrok s FASD zahtevna.
Posledice lahko segajo od značilnih telesnih značilnosti do težav na številnih področjih otrokovega razvoja.
“Izpostavljenost ploda alkoholu med nosečnostjo lahko vodi v razvoj specifičnih telesnih značilnosti ter pomembno vpliva na otrokov kognitivni razvoj in vedenje. Prizadeta so lahko pravzaprav vsa razvojna področja: splošna poučenost, razvoj govora in jezika, spominske in matematične funkcije, pozornost, izvršilne funkcije ter socialne veščine in čustvena zrelost. Težave se lahko kažejo že v predšolskem obdobju, se nadaljujejo v času šolanja in so prisotne tudi v odrasli dobi,” je poudarila dr. Tanja Loboda s KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike.
Zato je zgodnja prepoznava še posebej pomembna. Pri obravnavi otrok s FASD so ključne zgodnje intervencije, ki otroku pomagajo razviti znanja in veščine za čim bolj samostojno in kakovostno življenje. V obravnavo niso vključeni le otroci, temveč tudi njihovi starši in celotna družina.
Glede na vrsto in težo razvojno-nevroloških težav pri obravnavi sodelujejo različni strokovnjaki – poleg zdravstvenih delavcev tudi specialni in rehabilitacijski pedagogi, psihologi, fizioterapevti in delovni terapevti, logopedi, učitelji, socialni delavci in drugi. Celostna obravnava je pomembna, saj lahko otroku in njegovi družini pomaga bolje razumeti težave ter najti načine, kako jih čim uspešneje obvladovati.
Za zmanjšanje tveganja je pomemben tudi odnos družbe do alkohola
Pri preprečevanju posledic pitja alkohola v nosečnosti pa ni pomembna le odgovornost posameznice. Pomembno vlogo ima tudi širše okolje, v katerem živimo.
“Normalizacija pitja alkohola je še vedno velik izziv. Odgovornost ni le na posameznikih, ampak tudi na alkoholni industriji, ki z oglaševanjem alkohol umešča v vsakdanje življenje. Posebej problematične so vsebine na družbenih omrežjih, ki pitje alkohola predstavljajo kot nekaj običajnega tudi v času nosečnosti,” je opozorila Manca Kozlovič iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija.
Na potrebo po večji ozaveščenosti opozarjajo tudi na Ministrstvu za zdravje. Nataša Vidnar, v. d. generalnega direktorja Direktorata za javno zdravje pri Ministrstvu za zdravje, poudarja, da je škodljivo vsako pitje alkohola, še posebej etično vprašljivo pa je takrat, ko z njim ogrožamo dobrobit drugih.
“Eden najbolj neposrednih primerov je pitje alkohola med nosečnostjo in v času dojenja. Sklicevanje na avtonomijo posameznice v teh primerih ni zadosten argument, saj gre za odločitev, ki neposredno vpliva na otroka, ki sam nima možnosti izbire. Tudi zato bomo na ministrstvu krepili aktivnosti za ozaveščanje o tveganjih pitja alkohola v nosečnosti in času dojenja ter si prizadevali za učinkovitejše naslavljanje tega pomembnega javnozdravstvenega izziva.“
Več infromacij je dostopnih na spletni strani NIJZ.
