V zadnjih nekaj letih so začeli tudi povsem zdravi ljudje nositi naprave za neprekinjeno merjenje glukoze v krvi. Nekateri avtorji, ustvarjalci podkastov in vplivneži namreč spodbujajo miselnost, da moramo vsi spremljati in preprečevati poraste glukoze v krvi. Po tem skrajnem pogledu naj bi bil vsak porast glukoze v krvi škodljiv. Vendar strokovnjaki pravijo, da ni tako preprosto, piše BBC.
Zakaj pride do porasta glukoze v krvi?
Ko zaužijemo živila, ki vsebujejo sladkorje ali druge prebavljive ogljikove hidrate, se raven glukoze v krvi običajno poviša. Med prebavo se ogljikovi hidrati razgradijo v enostavnejše sladkorje, ki se absorbirajo v krvni obtok. To povzroči začasno zvišanje ravni glukoze v krvi. Ob tem trebušna slinavka izloči hormon inzulin, ki pomaga prenesti glukozo iz krvi v celice, kjer se porabi za energijo.
Glukoze v krvi ne dviguje le hrana. Med intenzivno vadbo hormoni, kot je adrenalin, spodbudijo jetra k sproščanju dodatne glukoze v kri za gorivo mišicam. Zato lahko raven glukoze začasno naraste tudi takrat, pojasnjuje otroška endokrinologinja Jennifer Sherr z medicinske fakultete univerze Yale.
Pri sladkorni bolezni tipa 2 se telesne celice slabše odzivajo na inzulin (inzulinska rezistenca), sčasoma pa lahko trebušna slinavka izloča tudi premalo inzulina. Zato se lahko raven glukoze v krvi, zlasti po obrokih, prekomerno zviša. Za njeno uravnavanje so pomembni ustrezna prehrana, telesna dejavnost in po potrebi zdravljenje z zdravili.
🔗 Morda vas zanima tudi: Za “zločine” (predelanih) maščob pogosto krivimo ogljikove hidrate
Porast glukoze je sicer normalen fiziološki odziv
Pri zdravih ljudeh je porast glukoze v krvi po jedi normalen fiziološki odziv. “Največja zmotna predstava je, da je vsak porast glukoze škodljiv,” pravi dr. Adrian Brown, izredni profesor za prehrano in dietetiko na University College London.
Raven glukoze v krvi običajno doseže vrh približno eno uro po jedi, v naslednjih dveh urah pa se vrne na izhodiščno raven. Če je porast kratkotrajen in se zgodi pri človeku z normalno presnovo, ni razloga za skrb, dodaja Brown.
Kadar pa raven glukoze v krvi ostane povišana dlje, kot je pričakovano, lahko to pomeni, da telo glukoze ne uravnava ustrezno, opozarja Sherrova. To je lahko znak inzulinske rezistence, ki je povezana z razvojem prediabetesa in sladkorne bolezni tipa 2. Vendar nekateri strokovnjaki opozarjajo, da ni dovolj dokazov, da bi lahko trdili, da dolgotrajno povišana raven glukoze neposredno povzroča inzulinsko rezistenco.
Druga možna razlaga je, da se presežek energije iz hrane, ki je telo ne porabi, deloma shrani v obliki maščobe, pojasnjuje Nicola Guess, dietetičarka in višja raziskovalka na Univerzi v Oxfordu. Pridobivanje telesne mase je namreč eden od dejavnikov tveganja za sladkorno bolezen tipa 2.
Dolgotrajno povišana raven glukoze v krvi pri ljudeh s sladkorno boleznijo povečuje tveganje za zaplete, med drugim za poškodbe živcev in oči, bolezni srca ter možgansko kap. Pri tem je zelo pomemben koncept “čas v ciljnem območju”.
Razmah merilnikov za neprekinjeno merjenje glukoze
Osebe s sladkorno boleznijo si redno merijo glukozo v krvi. Eden od načinov je uporaba merilnikov za neprekinjeno merjenje glukoze. Danes se za te naprave odpira nov komercialni trg med zdravimi posamezniki. Vendar nekateri strokovnjaki opozarjajo, da za ljudi brez sladkorne bolezni uporaba teh naprav praviloma ni potrebna, saj še ni dovolj kakovostnih dokazov, da bi izboljšala njihovo zdravje. Ena od raziskav pri ljudeh brez sladkorne bolezni je pokazala, da so bile njihove ravni glukoze v krvi 96 odstotkov časa v območju, ki velja za zdravo.
Drugi opozarjajo, da lahko takšne naprave privedejo do škodljivih sprememb v prehrani in izkrivljenega pogleda na zdravje, še posebej ker lahko precenijo dejansko raven glukoze. V nedavni pregledni študiji sta Brown in njegova ekipa ugotovila pomanjkanje doslednih in kakovostnih dokazov, da bi merilniki za neprekinjeno merjenje glukoze izboljšali zdravje ljudi brez sladkorne bolezni.
Izjemoma bi bili lahko koristni za tiste, ki imajo povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Nove raziskave nakazujejo, da bi spremljanje glukoze lahko pomagalo prepoznati bolj ogrožene posameznike, pravi Sherrova, vendar dodaja, da so za potrditev dejanske koristi merilnikov v tej skupini potrebne dodatne raziskave.
Uravnotežena prehrana ostaja najboljša izbira
Čeprav so porasti glukoze v krvi normalni in pri zdravih ljudeh ne povzročajo resnih posledic, ima stabilnejša raven glukoze vseeno svoje prednosti. Hiter padec glukoze po obroku lahko na primer poveča občutek lakote in privede do večjega skupnega vnosa energije.
Na spremembe ravni glukoze vplivajo tudi različne vrste obrokov. Hrana, ki ohranja stabilno glukozo v krvi – na primer polnovredna žita in živila, bogata z beljakovinami – nas dlje časa ohranjajo site. Živila, ki vsebujejo hitro prebavljive ogljikove hidrate, kot sta beli kruh in beli riž, lahko povzročijo hitrejši porast glukoze v krvi. Smiselno je uživanje uravnoteženih obrokov, ki vsebujejo beljakovine, rastlinsko hrano, bogato z vlakninami, ter zdrave maščobe. To upočasni prebavo, zagotavlja enakomernejši dotok energije in pomaga pri vzdrževanju zdrave telesne mase.
Upoštevati pa velja tudi, da se vsak posameznik na hrano odziva nekoliko drugače. “Med posamezniki obstajajo precejšnje razlike, celo pri isti osebi se odziv lahko spreminja glede na spanje, stres, raven telesne dejavnosti in vrsto obroka,” pojasnjuje Brown.
Guessova pa opozarja, da je lahko pretirano omejevanje ogljikovih hidratov tudi kontraproduktivno – če po obdobju omejevanja zaužijemo obrok, bogat z ogljikovimi hidrati, se lahko raven glukoze v krvi poviša bolj kot običajno. Pravi, da so ogljikovi hidrati pomemben del uravnotežene prehrane, omejevanje celotnih skupin živil pa lahko pomeni tudi nepotrebno izogibanje živilom, ki so sicer koristna za zdravje.
Čeprav strokovna javnost glede splošne koristi neprekinjenega merjenja glukoze še nima enotnega mnenja, velja opomniti, da večina ljudi dandanes zaužije preveč dodanega sladkorja – in to je področje, kjer lahko najprej naredimo nekaj za zdravje.
| Vsebina članka je namenjena izključno splošnemu informiranju in ne nadomešča strokovnega zdravstvenega nasveta ali posveta z zdravstvenim delavcem. |
Vir: BBC; Blood sugar spikes are not necessarily bad for you. Dostopno na: https://www.bbc.com/future/article/20261002-do-non-diabetics-need-to-measure-their-blood-sugar. Zadnji dostop: oktober 2026
