Od toplotnega udara in sončnih opeklin pa vse do utopitev – obstaja veliko ukrepov, s katerimi lahko poskrbite, da boste poletje preživeli varno in zdravi.
Zaščitite se pred soncem
Sonce je poleti izjemno močno, kar lahko hitro privede do resnih posledic za kožo in zdravje.
- Izogibajte se najhujšemu soncu: Med 10. in 16. uro se zadržujte v senci.
- Oblačila in dodatki: Če ste v tem času zunaj, nosite zaščitna oblačila, pokrivala in sončna očala.
- Kreme za sončenje: Dele kože, ki niso pokriti, zaščitite s sredstvom, ki zagotavlja visoko zaščito pred UVA- in UVB-žarki, in zaščito obnavljajte vsaj vsaki dve uri.
Kako negovati opečeno kožo?
Sicer je preventiva najbolj zdrava in učinkovita, a se kljub vsemu se včasih zgodi, da nas sonce opeče. Kako postopati v takem primeru?
“Ob blagih sončnih opeklinah svetujemo simptomatsko zdravljenje z nanosom emolientov (negovalnih krem) in uživanje dovolj tekočin. V primeru izrazitejših opeklin pa svetujemo pregled pri zdravniku, ki lahko predpiše topikalni kortikosteroid, sistemski nesteroidni antirevmatik ali sistemski kortikosteroid,” je pred časom za portal Med.Over.Net povedala specialistka dermatovenerologije doc. dr. Maruška Marovt, dr. med., iz UKC Maribor.
Če se na koži pojavijo mehurji, dermatovenerologinja opozarja, da jih ne skušamo predreti, temveč jih prekrijemo s povojem ali obližem. Če so se mehurji že sami predrli, jih umijemo z vodo in nežnim milom.
“Pri predrtih mehurjih lahko pride do okužbe, ki se kaže z rdečino, oteklino, mehurji, napolnjenimi s prozorno ali gnojno vsebino, povišano telesno temperaturo, mrzlico, splošnim slabim počutjem ter otečenimi in bolečimi bezgavkami. V takem primeru je smiselno obiskati zdravnika, ki lahko predpiše topikalni antibiotik. Ko mehurje namažemo z antibiotikom, jih pokrijemo s sterilnim obližem,” še svetuje dr. Marovtova.
Preprečite dehidracijo
Samo s potenjem lahko v vročih poletnih dneh izgubimo liter ali več tekočine na dan, ki jo je nujno treba nadomestiti. S potenjem in uriniranjem izgubljamo predvsem vodo, zato jo je najbolje nadomeščati z navadno vodo. Povsem primerno je tudi uživanje mineralne vode ali nesladkanih čajev.
“Vendar tudi s pitjem vode ne gre pretiravati, saj ekstremno pretiravanje lahko povzroči določene zdravstvene zaplete,” opozarja dr. Matej Gregorič iz Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ).
Med splošne znake dehidracije spadajo žeja, redkejše odvajanje vode, urin pa postane bolj zgoščen in bolj intenzivno rumene, lahko celo rjavkaste barve.
Stopnje dehidracije in znaki
- Blaga dehidracija: Postanemo lahko manj zbrani in pozorni, pojavijo se težave s koncentracijo. Pridružijo se lahko glavobol, občutek suhe kože in suha usta.
- Zmerna dehidracija: Pojavijo se že bolj resni zapleti, kot sta pospešeno bitje srca in znižan krvni tlak. Če se takšno stanje nadaljuje, lahko pride do mišičnih krčev.
- Huda dehidracija: Gre za izjemno resno in življenjsko ogrožajoče stanje, do katerega pride v ekstremnih primerih. Lahko povzroči zgostitev krvi, zaradi česar lahko odpove krvni sistem. V takem primeru je potrebna nujna zdravniška pomoč – še posebej, če ima oseba drisko ali kaže znake zmedenosti.
Poskrbite za varno pripravo in shranjevanje hrane
Višje temperature in obedovanje na prostem povečujejo tveganje za zastrupitev s hrano, saj se v toplem okolju na živilih izjemno hitro razmnožijo škodljive bakterije.
- Hladna veriga: Hrano imejte na hladnem (v hladilniku ali hladilni torbi) vse do trenutka, ko jo boste pripravili ali pojedli.
- Čistoča na prvem mestu: Redno čistite delovne površine in kuhinjski pribor. Pazite, da ne pride do navzkrižne kontaminacije – surovega mesa, perutnine ali morskih sadežev ne mešajte z drugimi živili in za ta živila uporabljaje ločene pripomočke (kot so deske za rezanje, nože itd).
- Higiena rok: Temeljito si umijte roke pred rokovanjem s surovo hrano in po njem.
- Pravilna toplotna obdelava: Meso specite do ustrezne središčne temperature (pri tem si lahko pomagate s kuhinjskim termometrom). Pečeno meso vedno odložite na čisto posodo, nikoli na tisto, kjer je ležalo surovo meso.
- Pravilo dveh ur: Vso hrano, ki je bila na sobni temperaturi (ali zunaj) več kot dve uri, brez oklevanja zavrzite.
Kaj storiti v primeru zastrupitve?
Ni nujno, da se znaki zastrupitve pokažejo takoj, simptomi pa lahko vztrajajo kar nekaj časa. Večina zastrupitev s hrano je blagih do zmernih in ljudje običajno okrevajo v nekaj dneh. V redkih in težjih primerih pa lahko zastrupitev zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.
Zmanjšajte tveganje za pike žuželk
Za večino ljudi je pik žuželke le boleča nevšečnost, za alergike pa je lahko usoden. Piki kožekrilcev so pogostejši med uživanjem hrane in sladkih pijač na prostem, saj te močno privabljajo ose in čebele.
- Umijte se po obroku: Po jedi si temeljito umijte roke in obrišite okolico ust.
- Previdno pri pitju: Posebej previdni bodite pri pitju iz pločevink ali neprosojnih kozarcev na prostem. Žuželka lahko zaide v pijačo, kar lahko privede do nevarnega pika v ustno votlino.
- Oblačila in vonji: Če se želite izogniti pikom, ne uporabljajte močnih parfumov (predvsem s cvetličnimi vonji) ter nosite enobarvna oblačila svetlih barv. Hrano in sladke pijače na prostem vedno pokrijte.
Kako ukrepati ob piku žuželk?
Običajna reakcija na pik žuželke sta rdečina in oteklina na mestu vboda. “Najprej vbodno mesto hladimo – lahko z ledom, hladno vodo, hladnim kovinskim predmetom, hladnim kamnom ali kakšnim drugim priročnim predmetom,” svetuje specialistka družinske medicine doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., iz ZD Ljubljana.
Pravi, da lahko za lajšanje srbečice uporabimo mazila, ki so v lekarni na voljo brez recepta. Med naravnimi pripravki ima hladilni in blažilni učinek gel aloe vere. “Če pa mesto pika postopoma vse bolj oteka ali če se iz rdečine v smeri krvnih žil vlečejo rdeče proge, je smiselno obiskati zdravnika, da oceni, ali je potreben predpis dodatnih zdravil (npr. antibiotika) ali kirurška oskrba,” svetuje.
Pomembno opozorilo: Pri sistemskih, hujših reakcijah in pri osebah, ki imajo potrjeno alergijo na pike žuželk, je treba nemudoma poiskati nujno medicinsko pomoč (ter uporabiti potovalni set z adrenalinskim avtoinjektorjem, če ga oseba ima).
Še nekaj hitrih nasvetov za brezskrbne poletne dni:
- Previdno in varno v vodi: Voda skriva svoje nevarnosti. Nikoli ne plavajte sami in vedno preverite globino vode, preden skočite vanjo. Če se odpravljate na čoln ali supanje, oblecite rešilni jopič.
- Obvestite bližnje o svojih načrtih: Če se odpravljate na daljši izlet, v hribe ali na samotna območja, nekomu vedno povejte, kam greste in kdaj se nameravate vrniti.
Vira:
- Middle Park Health, Seven Tips For Staying Safe This Summer. Dostopno na: https://middleparkhealth.org/seven-tips-for-staying-safe-this-summer/. Zadnji dostop: Maj 2026
- Altais; Summer Safety: 10 Tips to Keep You Safe and Healthy. Dostopno na: https://altais.com/blog/summer-safety-10-tips-to-keep-you-safe-and-healthy/. Zadnji dostop: Maj 2026
