Ko ljudje slišimo besedno zvezo center za socialno delo, pogosto najprej pomislimo na socialne transferje ali odvzeme otrok. V resnici pa večino njihovega dela predstavljajo zgodbe, ki jih javnost skoraj nikoli ne vidi – pomoč družinam v stiski, podpora staršem, zaščita otrok ter iskanje rešitev tam, kjer se zdi, da jih ni več.
O tem, kaj se na centrih za socialno delo dogaja v poletnih mesecih in zakaj so ti pogosto celo zahtevnejši od preostanka leta, smo se pogovarjali z Anjo Tekavčič, mag. socialnega dela in predsednico Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije.
Poletje za centre za socialno delo (CSD) ni čas počitka
Počitnice običajno povezujemo z oddihom. Kako je v resnici trenutno na centrih za socialno delo?
Za večino ljudi poletje pomeni oddih, za centre za socialno delo pa v resnici ne. Koncentracija stisk se praviloma vsako leto pokaže pred koncem šolskega leta. Tako šolam, s katerimi centri za socialno delo sodelujemo na vsakodnevnem nivoju vedno priporočamo, da nas o stiskah otrok obveščajo dovolj zgodaj.
Stiske otrok ob koncu šolskega leta so pogoste povezane s pričakovanji staršev glede zaključka ocen ter s pričakovanji otrok do samih sebe. Hkrati se marsikatera težava v času poletnih počitnic pokaže še bolj izrazito. Zaradi službenih obveznosti starši ne uspejo zagotoviti otrokom varstva. Otroci so doma, pogosto brez nadzora, po drugi strani družine preživijo več časa skupaj, rutine se spremenijo, številne podporne institucije pa delujejo v zmanjšanem obsegu. Poleg tega se sredi julija začnejo sodne počitnice, zato se številni postopki poskušajo urediti že prej, kar pomeni dodatno delo tudi za centre za socialno delo. Tako naše delo v poletnem času ni nič manj intenzivno – pogosto je celo zahtevnejše.
Katere težave se poleti najpogosteje pojavijo ali zaostrijo?
Pri družinah, kjer so bili vsakodnevni izzivi prisotni že prej, lahko odsotnost vsakodnevne strukture in dodatni stres pripeljeta do njihovega poglabljanja. Prav tako poleti pogosto zaznavamo družinske konflikte, težave pri izvajanju stikov med ločenimi starši ter vprašanja varstva otrok v družinah, kjer sta zaposlena oba starša in družina nima razvite podporne mreže in otroci vsaj dela počitnic ne morejo preživljati pri starih starših.
Zakaj so otroci med počitnicami bolj ranljivi?
So med poletjem otroci bolj ranljivi kot med šolskim letom?
Da. Šola in vrtec predstavljata izjemno pomemben varovalni dejavnik. Tam otroci vsakodnevno prihajajo v stik z odraslimi, ki lahko opazijo spremembe v njihovem počutju ali vedenju in tam otroci preživijo večino aktivnega dela dneva. Med počitnicami tega ni, zato so lahko stiske nekaterih otrok dlje časa neopažene. Poleg tega so več doma, kar je lahko za večino prijetno, za otroke iz bolj obremenjenih družinskih okolij pa pomeni tudi večjo izpostavljenost konfliktom ali drugim oblikam stisk.
Pri nekaterih družinah so finančne stiske tako velike, da starši težko zagotovijo vsakodnevne obroke, ki jih otroci sicer dobijo v šoli.
“Najboljše odločitve za otroka pogosto sprejmeta starša sama, če zmoreta sodelovati.”
S kakšnimi stiskami se poleti na vas obračajo starši?
Veliko staršev išče pomoč zaradi usklajevanja službe in varstva otrok, vzgojne nemoči ali zaradi konfliktov po razpadu partnerske zveze, ki pogosto izbruhnejo prav v času poletja, ko se starša težje dogovorita glede otrokovega preživljanja počitnic – posebej, kadar slednje ni predhodno urejeno. Pojavljajo se nesoglasja glede terminov dopustov, potovanj v tujino, podaljšanih stikov ali sprememb že dogovorjenih terminov.
S tem se poveča tudi pritisk na sodišča, kamor starši zaradi nezmožnosti dogovora vlagajo predloge za izdajo začasnih odredb o tem vprašanju na že tako preobremenjena družinska sodišča. Kadar starša ne uspeta sodelovati, je največji poraženec vsekakor otrok.
Na centrih vedno spodbujamo dialog in iskanje rešitev, ki izhajajo iz največje koristi otroka, ne iz interesov odraslih. Pri tem starša pogosto potrebujeta podporo in usmeritev. Okrevanje po razpadu družine je namreč proces, v katerega so vključeni vsi družinski člani. Vsi potrebujejo čas, da se prilagodijo na spremembe v življenjskem ritmu.
To obdobje imenujemo prilagoditveno obdobje, ki traja od nekaj mesecev do nekaj let po razpadu družine. Starša pogosto potrebujeta pomoč tudi pri razumevanju, da so konflikti po razhodu v določeni meri pričakovani. Pomembno pa je, da se naučita, kako reševati vprašanja glede otroka tako, da je otroku čim lažje.
“Naloga strokovnjakov je predvsem pomagati pri iskanju dialoga.”
Kako na družine vplivajo finančne stiske, ko so otroci doma?
Poletje za številne družine pomeni tudi dodatne stroške. Otroci so doma, potrebujejo varstvo, prehrano, aktivnosti. Družine z nizkimi prihodki si pogosto ne morejo privoščiti počitniških programov ali dopusta. To lahko poveča občutek izključenosti pri otrocih in dodatno obremeni starše.
Finančne stiske se pogosto odražajo tudi v večji napetosti znotraj družine. Otroke iz družin s številnimi izzivi skušamo ob podpori Rdečega križa, Zveze prijateljev mladine in drugih izvajalcev letovanj čim bolj vključiti v aktivnosti med poletjem – tako v različna letovanja kot tudi v različne oblike organiziranega počitniškega varstva.
Kateri primeri v socialnem delu najbolj ostanejo v spominu?
Najbolj ostanejo v spominu zgodbe, kjer se zdi, da ni več izhoda, pa se s skupnim delom vendarle zgodi sprememba. V socialnem delu skupaj z našimi uporabniki praznujem majhne korake, majhne premike.
Spomnim se družine, kjer so bili odnosi tako porušeni, da starša skoraj nista več zmogla medsebojne komunikacije. S postopnim vključevanjem različnih oblik pomoči in veliko vztrajnosti se je odnos med staršema izboljšal do te mere, da sta starša danes sposobna sodelovati pri vsakodnevnih vprašanjih glede otroka.
Seveda pa ostanejo v spominu tudi primeri, ko moramo zaradi zaščite otroka sprejeti zelo težke odločitve. Takšne odločitve niso nikoli lahke in za njimi vedno stojijo strokovni argumenti. Za vsakim primerom posebej je veliko strokovnega dela, pogovorov, iskanja novih pogledov na družinsko situacijo, prepoznavanja virov moči in iskanja rešitev.
Kaj je pri vašem delu ljudem najtežje razumeti?
Verjetno to, da socialne delavke in delavci ne odločamo na podlagi osebnih mnenj ali simpatij. Naše delo temelji na izvajanju javnega pooblastila, uradne dolžnosti, zakonodaji, strokovnih standardih in skrbni presoji vsake posamezne situacije, ki se včasih odvija v ozadju že leta pred tem, ko problem postane viden.
Socialne delavke in delavci delamo z najbolj intimnimi družinskimi zgodbami in prav je, da je v intimi tudi ostanejo, kar nas zavezujeta etični kodeks in varovanje osebnih podatkov. Tudi postopki za varstvo koristi otroka so tajni.
“Ko dogovor ni mogoč, morajo pristojni organi odločiti v skladu z zakonom, pri čemer javnosti zaradi varovanja otrok ni mogoče predstaviti vseh okoliščin posameznega primera.”
Kaj bi si želeli, da bi javnost vedela o delu CSD?
Veliko ljudi centre za socialno delo povezuje predvsem z najtežjimi primeri, čeprav ti predstavljajo le manjši del našega dela. Večina našega dela je pomoč družinam, ki poteka tiho, brez pozornosti in temelji na krepitvi moči, raziskovanju življenjskega sveta in družine ter iskanju virov moči za dobre izide, ki vse družinskim članom prinesejo boljše priložnosti.
Kaj vam osebno daje občutek, da je bilo vaše delo tisti dan vredno?
Mali uspehi posameznika ali družine, ki za družinske člane pomenijo veliko. Takšni dogodki sicer niso javni in pogosto za njih ne ve nihče, saj se vse dogaja v zasebnosti. Pa vendar te male spremembe dajejo našemu delu smisel. Praznovanje le-teh skupaj z našimi uporabniki je za socialno delo največja nagrada.
Povzetek
- Poletje za centre za socialno delo ni čas počitka, ampak obdobje, ko se številne družinske stiske še poglobijo.
- Med počitnicami so otroci pogosto bolj ranljivi, saj izgubijo pomembno zaščitno okolje šole in vrtca, starši pa se soočajo z izzivi varstva, financ in usklajevanja stikov po razhodu.
- Delo centrov za socialno delo večinoma poteka stran od oči javnosti in temelji na podpori družinam, iskanju dialoga ter zaščiti največje koristi otroka.
