Nedolgo nazaj sem bila na rojstnem dnevu, ko je pogovor nanesel na podtikanje substanc v pijačo. Ena od prisotnih je omenila, da naj bi se to zgodilo fantu njene nečakinje in njegovemu prijatelju. Slišala je tudi govorice, da naj bi v nekaterih primerih substance podtikalo celo osebje v lokalih.
Začelo me je zanimati, kako pogosto se to pravzaprav dogaja. Zato sem začela spraševati ljudi v svoji okolici, ali so sami ali kdo od njihovih bližnjih doživeli kaj podobnega. Pri tem sem posebej poudarila, da me ne zanimajo govorice tipa “nekdo je slišal, da se je nekomu nekaj zgodilo”, temveč konkretne izkušnje ljudi, ki jih sogovorniki osebno poznajo.
Dve sodelavki sta mi pripovedovali o dogodkih, ki so jih pred več kot desetletjem doživeli njune sošolke oziroma prijateljica:
“V ljubljanskem klubu smo imeli after party po maturantskem plesu. Bil je zaprtega tipa – le za našo šolo. Ena punca je še tisti večer iskala zdravniško pomoč in so ji s preiskavami potrdili prisotnost substanc, še dve pa sta to povedali kasneje.“
“S prijatelji smo bili na vrtu ljubljanskega kluba, ena od prijateljic pa se je za šankom pogovarjala z natakarji. Ko se je vrnila, je delovala zelo pijano – komaj je stala, obešala se je po nas, nas božala po obrazih, govorila pa je nerazločno in nepovezano. To se nam je zdelo zelo nenavadno, saj pred tem nismo veliko popili, od nas pa je bila ločena le kratek čas. Tudi ko je bila kdaj prej pijana, ni bila nikoli takšna. Pospremili smo jo domov, kjer jo je prevzela mama. Tudi ona je videla, da z njo nekaj ni v redu. Odpeljala jo je na urgenco, kjer so testi pokazali prisotnost drog.“
O podtikanju drog v pijače so se spraševali tudi uporabniki foruma. Zgodbe so stare, vendar odpirajo vprašanje, ki je pomembno tudi danes: koliko je podtikanje substanc v pijačo dejansko razširjen pojav in koliko gre za urbane zgodbe, ki se širijo med obiskovalci nočnega življenja?
Urbane zgodbe ali tudi realnost nočnega življenja?
V Slovenskem združenju za zmanjševanje škodljivih posledic drog – DrogArt pravijo, da se s pričevanji o podtikanju substanc v pijače ne srečujejo zelo pogosto, vendar pa bi lahko rekli, da se z njimi srečujejo redno – na mesečni ravni, čeprav ne nujno prav vsak mesec.
“Včasih nam o tem povedo uporabniki naših programov, včasih pa nas zaradi tega po telefonu pokličejo ljudje, ki sumijo, da jim je bilo nekaj podtaknjeno,” pojasnjujejo.
Kot pravijo, so pričevanja zelo različna. Nekateri ljudje posumijo, da se jim je nekaj zgodilo, ker so bili “veliko bolj pijani kot sicer”. Drugi se spopadajo z veliko hujšimi posledicami.
“Nekje sem se zbudil(a) in sploh nisem vedel(a), kako sem tja prišel oziroma prišla.“
Na Generalni policijski upravi (GPU) pojasnjujejo, da ločene evidence prijav oziroma dogodkov, pri katerih bi obstajal sum, da je bila posamezniku v gostinskem lokalu, klubu ali na drugi prireditvi brez njegove vednosti podtaknjena psihoaktivna oziroma prepovedana snov, ne vodijo. “Zato iz policijskih evidenc ni mogoče neposredno ugotoviti, koliko takšnih primerov je bilo prijavljenih oziroma obravnavanih.“
Kljub temu policija poudarja, da vsak takšen primer preveri. Kadar prejme prijavo ali je o dogodku obveščena drugače, preveri vse okoliščine in obstoj razlogov za sum kaznivega dejanja.
“To so psihološko zelo težke situacije”
Posebej težke so situacije, ko človek zaradi dogodka izgubi spomin in ne ve, kaj se mu je zgodilo. “To, da se človek ne spomni, kaj se je dogajalo, so psihološko zelo težke situacije, ki jih lahko spremlja občutek sramu,” pravijo na DrogArtu.
Nekateri poročajo “le” o luknji v spominu, drugi ugotovijo, da jim manjka denar ali kakšna druga stvar. Še posebej hudo je, ko se kdo zjutraj zbudi ob neznani osebi in ne ve, kako je tja prišel oziroma prišla.
Na DrogArtu poudarjajo, da je v tako težkih situacijah pomembno, da žrtev dobi ustrezno psihološko podporo in da se dogodek prijavi policiji. Podtikanje substanc je namreč kaznivo dejanje, zato je pomembno, da se takšni primeri prijavijo in obravnavajo ter da se, če se sum potrdi, ugotovi odgovornost storilca. Ob tem je pomembno ukrepati čim prej, saj se nekatere substance iz telesa izločijo zelo hitro.
Tudi na policiji poudarjajo, da je pravočasna prijava pomembna tako zaradi zbiranja obvestil in zavarovanja dokazov kot tudi zaradi ugotavljanje izvora in vrste zaužite snovi ter ugotavljanja morebitne kazenske odgovornosti oseb, povezanih z dogodkom. O dogodku je lahko obveščena tudi zdravstvena ustanova, zlasti kadar je bila osebi zaradi zaužitja neznane oziroma prepovedane snovi nudena zdravstvena pomoč.
Pri preiskavi policisti zbirajo obvestila od oškodovanca, če njegovo zdravstveno stanje to omogoča, od prič in drugih navzočih oseb ter po potrebi tudi od zaposlenih in lastnikov lokalov, organizatorjev dogodkov in drugih ljudi, ki bi lahko imeli pomembne informacije.
Policija posameznike, ki sumijo, da jim je bila v lokalu, klubu, na zabavi ali drugem dogodku brez njihove vednosti podtaknjena prepovedana oziroma druga psihoaktivna snov, zato spodbuja, naj dogodek prijavijo čim prej.
Kaj pa, če pride do spolnega napada?
Podtikanje substanc je še posebej zaskrbljujoče v primerih, ko mu sledi spolni napad ali zloraba. Vendar policija ne vodi posebne evidence primerov, v katerih bi obstajal sum spolnega napada ali spolne zlorabe žrtve, ki naj bi ji bila pred tem podtaknjena substanca. “Pri takšnih primerih je treba namreč hkrati dokazovati spolno dejanje in okoliščino, da je bila žrtev zaradi zaužite substance lahko v stanju zmanjšane ali izključene sposobnosti odločanja oziroma upiranja,” pojasnjujejo.
Dodajajo, da je treba ob takšnih prijavah čim prej poskrbeti za varnost in zdravstveno oskrbo žrtve ter opraviti razgovor na način, ki zmanjšuje možnost dodatne oziroma sekundarne viktimizacije. “Pomembno je ugotoviti, kaj je oseba zaužila, kdaj in kje, kdaj so se pojavile motnje spomina, zavesti ali vedenja ter kdo je bil z njo pred dogodkom, med njim in po njem. Sledijo zavarovanje bioloških dokazov, rekonstrukcija dogajanja in temeljito zbiranje obvestil.“
Kaj je dobro vedeti o substancah?
Po navedbah policije sta med najbolj znanimi substancami, ki se povezujeta s takšnim načinom zaužitja, GBL in GHB. Policija opozarja, da sta lahko v kombinaciji z alkoholom brez izrazitega okusa in vonja. Hkrati pa poudarja, da je lahko uporabljena katerakoli prepovedana droga.
Prav zato človek sam pri sebi težko zanesljivo prepozna, da je bila njegova pijača morda spremenjena. Na DrogArtu opozarjajo, da je lahko še posebej težko ugotoviti, kaj se dogaja, če je v pijači že alkohol.
Zelo je pomembno, da ljudje, ki hodijo skupaj ven, pazijo drug na drugega in so pozorni na nenavadne spremembe v vedenju. Ljudje, ki hodijo skupaj ven, se običajno dobro poznajo in vedo, kako se posamezniki običajno obnašajo tudi, ko so pod vplivom različnih substanc.
“Če se nekdo začne obnašati nenavadno, neskladno s tem, kako se običajno vede, se močno opoteka, nenadoma postane zelo zmeden ali začne izgubljati zavest, je treba takoj ukrepati. Odmerek omenjenih substanc je lahko zelo hitro prevelik, posledice pa nevarne,“
poudarjajo na DrogArt.
To velja tudi, če nekoga ne poznamo. Če na zabavi ali v lokalu opazimo človeka, ki očitno ni v redu ali je v stiski, je prav, da mu pomagamo oziroma poiščemo pomoč.
Najboljša zaščita je, da pazimo drug na drugega
V DrogArtu tako priporočajo koncept tako imenovanega “party buddyja”. Če gre ven večja skupina, se namreč hitreje zgodi, da nekdo ostane spregledan. Če se ljudje razdelijo v pare in pazijo drug na drugega, je možnost, da bi kdo ostal sam v težavah, manjša.
Takšen način skrbi ni koristen samo zaradi morebitnega podtikanja substanc. Pomaga tudi v primeru prevelikega vnosa alkohola ali drugih substanc, ko je pomembno, da se pravočasno prepozna nevarno stanje in človeku zagotovi pomoč.
Obstajajo tudi testni lističi, s katerimi je mogoče preverjati prisotnost nekaterih substanc v pijači, vendar imajo omejitve in ne zaznajo nujno vseh snovi. Poleg tega lahko do vnosa substance pride kadarkoli, tudi ko je kozarec že napol prazen, zato takšno preverjanje pred vsakim požirkom v praksi ni vedno izvedljivo.
Na vprašanje, ali je katera skupina še posebej ogrožena, pa na DrogArtu odgovarjajo, da morajo biti previdni vsi, še posebej mladi, ki se zadržujejo na prizoriščih, kjer so večje množice.
Ali substance res podtika tudi osebje?
Med iskanjem informacij o “spikingu” sem naletela tudi na zgodbe, da naj bi v nekaterih nočnih lokalih substance gostom podtikalo osebje. Govorice so precej konkretne – omenjalo se je celo, da naj bi nekateri natakarji za to dobili plačilo v višini 500 evrov.
Toda ali za takšne trditve obstajajo tudi dokazi?
Policija pravi, da z opisanimi informacijami ne razpolaga. Iz njihovih evidenc prav tako ni mogoče ugotoviti, ali je kateri od zaposlenih v gostinskem lokalu v zameno za plačilo namenoma podtaknil substanco gostu oziroma gostji.
Tudi na DrogArtu pravijo, da so od ljudi slišali podobne govorice, vendar jih ne morejo potrditi.
To pa ne pomeni, da prijav o sumu podtikanja ni treba jemati resno. Če policija prejme takšno prijavo, preveri okoliščine konkretnega dogodka in po potrebi zbira informacije tudi pri zaposlenih, lastnikih lokalov, organizatorjih dogodkov in drugih osebah, ki bi lahko pomagale razjasniti, kaj se je zgodilo.
V DrogArtu ob tem opozarjajo, da bi morala biti prizorišča nočnega življenja predvsem prostori zabave in sprostitve, zato imajo pomembno vlogo tudi lastniki in zaposleni.
“Če pride do njih kdaj informacija ali človek, ki sumi, da se mu je kaj takega zgodilo pri njih, bi morali to resno vzeti in ukrepati,” poudarjajo.
Ne glede na to, ali je šlo za alkohol, prepovedano drogo ali drugo psihoaktivno snov, pa ostaja ključno sporočilo enako: če nekdo nenadoma kaže znake, ki niso skladni z njegovo običajno opitostjo, ga ne pustimo samega. Če obstaja sum, da mu je bila substanca podtaknjena, je pomembno čim prej poiskati zdravstveno pomoč in dogodek prijaviti policiji.
Pri takšnih dogodkih je lahko med govorico, sumom in dokazom velika razlika – prav zato pa je pomembno, da se konkretne primere prijavi in razišče.
