Partner gleda pornografijo večkrat na dan – je to že znak za alarm?

Iskala je ime hotela v zgodovini partnerjevega telefona, nato pa naletela na nekaj povsem drugega – pornografijo. In ne le na eno obiskano stran. Kot je zapisala uporabnica foruma Med.Over.Net, je bilo takšnih obiskov veliko, včasih tudi večkrat na dan.

“Počutim se odveč,” je zapisala. Še posebej zato, ker ji partner zagotavlja, da mu je ona dovolj in da ga druge ženske ne zanimajo. Takšno odkritje lahko hitro odpre boleča vprašanja: “Ali mu nisem več privlačna? Mu najina spolnost ni dovolj? Zakaj to skriva? In ali večkrat dnevno gledanje pornografije že pomeni, da ima težavo?“

Odgovor ni tako preprost. O tem, kdaj je pornografija lahko del posameznikove spolnosti in kdaj začne posegati v odnos, smo se pogovarjali z Branko Grbin, specializantko integrativne psihoterapije Ambulante Sigmund Freud Institut.

Ali gledanje pornografije pomeni, da partnerju niste dovolj?

Ne nujno. Gledanje pornografije samo po sebi ne pomeni, da partner ni zadovoljen s spolnostjo v odnosu ali da mu partnerka oziroma partner spolno ni dovolj. “Pornografija je lahko povezana s spolnim vzburjenjem, radovednostjo, raziskovanjem fantazij ali pa je preprosto pripomoček pri samozadovoljevanju,” pojasnjuje sogovornica.

Tudi spolne fantazije po njenih besedah niso nujno nekaj, kar bi si posameznik želel uresničiti v resničnem življenju – lahko ostanejo zgolj fantazije. Povsem razumljivo pa je, da lahko človek na drugi strani partnerjevo gledanje pornografije doživi kot osebno zavrnitev, še posebej, če ga spremlja zmanjšano zanimanje za partnersko spolnost. Pomembno je tudi, kakšen pomen pornografiji pripisujeta oba partnerja in kakšni dogovori glede tega veljajo v njunem odnosu.

Je gledanje pornografije večkrat na dan že problem?

Pogostost sama po sebi ni najpomembnejši kriterij. Bolj kot število ogledov je pomembno, ali človek svoje vedenje lahko nadzoruje in kakšne posledice ima zanj ter za odnos. Gledanje pornografije je lahko del posameznikove spolnosti, dokler je zanj obvladljivo, mu ne povzroča pomembne stiske in ne začne negativno vplivati na vsakdanje življenje, spolnost ali odnose.

Pozornost je po besedah sogovornice potrebna predvsem, kadar posameznik vedenje nadaljuje kljub negativnim posledicam ali ugotavlja, da ga ne more omejiti, čeprav si tega želi.

Ključno vprašanje torej ni samo “Kako pogosto?”, temveč tudi “Ali lahko preneham oziroma zmanjšam gledanje, če želim, in kakšne posledice ima to vedenje zame in za moj odnos?”

Ko se začnete primerjati z ljudmi na zaslonu

Odkritje skrivnega ali zelo pogostega gledanja pornografije lahko vpliva na občutek privlačnosti, samopodobo in zaupanje v odnosu. Človek se lahko začne primerjati z osebami v pornografskih vsebinah in se spraševati, ali je dovolj privlačen ali spolno zanimiv za svojega partnerja.

Strokovnjakinja opozarja, da so pornografske vsebine uprizorjene in pogosto ne predstavljajo realistične podobe teles, spolnosti in partnerskih odnosov. Primerjanje z njimi zato lahko negativno vpliva na posameznikovo samopodobo in občutek lastne privlačnosti.

Če eden od partnerjev zaradi gledanja pornografije občuti stisko ali izgublja zaupanje, je pomemben pogovor ne le o samem gledanju pornografije, ampak tudi o tem, kaj takšno vedenje pomeni vsakemu od njiju.

Kako začeti pogovor brez obtoževanja?

Namesto z obtožbo je pogovor bolje začeti z opisom tega, kar opažate, in tega, kako se zaradi tega počutite. “Jaz-stavki” lahko pomagajo odpreti prostor za pogovor, ne da bi partnerja takoj postavili v obrambni položaj.

Sogovornica predlaga primer: “Ko opažam, da veliko gledaš pornografijo, se počutim nezaželeno in negotovo. Rada bi se o tem s tabo pogovorila in razumela, kaj ti to pomeni.” Tak pogovor lahko odpre tudi vprašanje meja. Za en par je gledanje pornografije nekaj sprejemljivega, za drugega lahko predstavlja kršitev dogovora ali zaupanja. Pomembno je, da partnerja o svojih občutkih, potrebah in pričakovanjih govorita odkrito!

Kdaj je smiselno poiskati strokovno pomoč?

Strokovna pomoč je smiselna predvsem takrat, ko vedenje povzroča pomembno stisko ali konflikte, posega v odnos in vsakdanje življenje ali ga posameznik kljub želji ne zmore nadzorovati. Pri težavah posameznika je ena od možnosti individualna psihoterapevtska obravnava, pri težavah, ki močno posegajo v odnos, pa je lahko koristna tudi partnerska terapija.

Sama številka – enkrat na teden, vsak dan ali večkrat na dan – torej še ne daje odgovora. Veliko več povedo nadzor nad vedenjem, njegove posledice in vpliv na intimnost, zaupanje ter življenje obeh partnerjev.

Najpomembnejše ugotovitve

• Pogostost gledanja sama po sebi še ne pomeni, da gre za problematično vedenje.
• Ključni opozorilni znaki so izguba nadzora, negativne posledice in poseganje v partnersko intimnost.
• Če vedenja posameznik kljub želji ne zmore omejiti ali povzroča stisko in konflikte, je smiselna strokovna pomoč..