“Joj, bridko naključje, joj usoda brezbožna in kruta; joj zvezde krivične, joj lakomno in skopo Nebo.”
Tragično zgodbo Orfeja, ki z močjo glasbe, petja in lire omehča srce podzemlja, da mu vrne umrlo, komaj poročeno ženo Evridiko.
Na cvetoči livadi pastirji in nimfe sredi idiličnega vzdušja proslavljajo poroko Evridike in znamenitega grškega pevca Orfeja, ki zmore s svojo pesmijo ganiti ne le ljudi in živali, temveč tudi kamenje in najbolj trdosrčne sile podzemlja. Orfej vzneseno opeva griče in cvetoče livade svoje rojstne dežele, ki je ob žarkih boga sonca Apolona enako ožarjena, kot je sedaj njegova duša prepolna ljubezni do Evridike. Dramatični preobrat povzroči Glasnica, ki sporoči Orfeju strašno vest o Evridikini smrti. Evridiko je med nabiranjem cvetja za Orfeja pičila strupena kača. Kljub žalosti Orfej zbere moč in pogumno sklene oditi po Evridiko, v podzemni svet umrlih, v Had.
Z znamenito arijo Possente Spirto Orfej zaigra svojo čustveno pesem in z njo uspava brodarja Harona. Skoči v barko, prečka smrtonosno reko Stiks in prodre v srce Hadovega kraljestva senc. Orfej prodre v srce Plutonove (latinizirano ime za boga Hada) palače. Njegova pesem tako gane Plutonovo ženo Prozerpino, da preprosi moža za dovoljenje za Evridikino vrnitev med žive. Vendar Pluton postavi pogoj, da Orfej do vrnitve iz Hada ne sme pogledati Evridike. Njuno vrnitev – poleg posledic prepovedi – na vse načine ovirajo Spiriti. Ob divjem trušču se Orfej v strahu za Evridiko ozre. S tem prekrši Plutonovo prepoved in Evridika za vedno izgine. Nesrečnega pevca se usmili sam bog Sonca Apolon, ki se na oblaku spusti z Olimpa. Apolon povzdigne Orfeja v polbožanstvo in ga popelje s sabo v Nebo, na Olimp.
Vabljeni, da si preberete pogovor z režiserjem Lorencij Jernejem oziroma si ogledate njegovo izjemno kreacijo. Link: www.opera.si
Oglasno sporočilo
