Težave z očmi so pri odraslih pogoste in zelo različne – od blagih prehodnih vnetij do resnih stanj, ki lahko trajno ogrozijo vid. Zato je pomembno, da spremembe pravočasno opazimo in jih ne pripišemo samodejno utrujenosti ali staranju.
Najpogostejše očesne bolezni odraslih v knjižici O pravilni in varni uporabi zdravil – Zdrave oči predstavlja Tina Grohar Maležič, mag. farm., spec. Publikacijo je Slovensko farmacevtsko društvo izdalo ob 22. dnevu slovenskih lekarn.
Kateri znaki zahtevajo takojšen pregled pri zdravniku?
Nenadna izguba ali izrazito poslabšanje vida, huda oziroma naraščajoča bolečina v očesu ter pojav temne sence ali “zavese” pred očmi zahtevajo takojšen zdravniški pregled. Med opozorilnimi znaki, ki jih izpostavlja avtorica, so tudi bliski svetlobe, dvojni vid in poškodbe očesa. Posebej pozorni bodite, če se bliski ali nove plavajoče pike pojavijo nenadoma oziroma jih spremlja zamegljen vid.
Melanom običajno povezujemo s kožo, vendar se lahko razvije tudi v očesu. Kako ga prepoznati in na katere spremembe morate biti pozorni?
Kako prepoznamo sindrom suhega očesa?
Občutek peska ali tujka v očeh, pekoč občutek, utrujene oči in občasno zamegljen vid so značilne težave pri sindromu suhega očesa. Spremlja jih lahko tudi čezmerno solzenje. Gre za eno najpogostejših težav z očmi v vseh starostnih skupinah, ki je pogosto dobro obvladljiva. Če se težave ponavljajo ali vztrajajo, poiščite strokovni nasvet. Nenadnega poslabšanja vida ali hude bolečine pa ne pripisujte zgolj suhim očem.
Kaj pomeni, če ravne črte vidite valovito?
Valovite ravne črte, temna lisa v središču vida in težave pri branju lahko opozarjajo na starostno degeneracijo rumene pege. Bolezen prizadene centralni vid, ki ga uporabljamo za branje, prepoznavanje obrazov in gledanje podrobnosti. Rumena pega je del mrežnice, ki omogoča jasen in natančen vid. Pri starostni degeneraciji rumene pege pride do njenega postopnega propadanja.
Oči so zelo občutljiv organ. Pri bolečini, nenadni izgubi vida, bliskanju, dvojnem vidu, ›zavesi‹ pred očmi ali poškodbi je potreben takojšen pregled pri zdravniku.
Med pomembne dejavnike tveganja sodijo starost, kajenje in dedni dejavniki. Avtorica poudarja pomen zgodnjega odkrivanja bolezni ter svetuje opustitev kajenja, redne očesne preglede in raznovrstno prehrano z veliko zelenolistne zelenjave, rib in drugih živil z zaščitnimi snovmi. Če opazite novo popačenje slike ali temno liso v središču vida, čim prej k zdravniku.
Ali lahko pri rumeni pegi pomagajo prehranska dopolnila?
Pri določenih stopnjah že prisotne starostne degeneracije rumene pege lahko ustrezna prehranska dopolnila upočasnijo napredovanje bolezni.
Ne preprečujejo pa njenega nastanka in niso splošna rešitev za slabši vid.
Za izbrane bolnike se uporabljajo pripravki, ki vsebujejo lutein, zeaksantin, vitamina C in E ter minerala cink in baker. O primernosti uporabe naj svetuje očesni zdravnik, saj je korist odvisna od stopnje bolezni. Napredovale oblike zahtevajo specialistično obravnavo.
Kako se kaže siva mrena in kako jo zdravimo?
Siva mrena oziroma katarakta nastane, ko očesna leča postane motna. Značilni so slabši, meglen in manj jasen vid, moteče bleščanje ob lučeh med nočno vožnjo ter postopno slabšanje vida. Očesna leča lomi svetlobne žarke, ki vstopijo v oko. Za jasen vid mora biti prozorna. Najpogostejši vzrok za nastanek sive mrene so starostne spremembe v leči, zato je pogostejša po šestdesetem letu.
Nastane lahko tudi zaradi poškodbe očesa, vnetij, nekaterih bolezni, denimo sladkorne bolezni, vplivov okolja ali uporabe nekaterih zdravil. Sive mrene ni mogoče pozdraviti s kapljicami ali zdravili. Edino učinkovito zdravljenje je operacija, pri kateri zdravnik odstrani motno lečo in jo nadomesti z umetno. Poseg je praviloma varen in uspešen.
Po operaciji je treba upoštevati navodila očesnega zdravnika, uporabljati predpisane kapljice in se v času okrevanja izogibati večjim telesnim naporom. Vračanje k običajnim dejavnostim je odvisno od poteka celjenja in posameznikovega stanja.
Zakaj lahko glavkom dolgo ostane neopažen?
Glavkom poškoduje vidni živec in lahko povzroča postopno izgubo stranskega vida. Najpogostejše oblike pogosto potekajo brez bolečin in zgodnjih opozorilnih znakov, zato lahko bolezen dolgo ostane neopažena. Če glavkoma ne zdravimo, lahko privede do trajnega in nepovratnega poslabšanja vida ali celo slepote. Povišan očesni tlak je pomemben dejavnik tveganja za nastanek in napredovanje bolezni. Vendar glavkom lahko nastane tudi pri normalnem očesnem tlaku, prav tako pa vsak človek s povišanim očesnim tlakom nima glavkoma.
Zdravljenje je usmerjeno v zniževanje očesnega tlaka, s čimer upočasnimo ali preprečimo napredovanje bolezni. Uporabljajo se očesne kapljice, lasersko zdravljenje ali kirurški posegi. Izbira je odvisna od posameznikovega stanja, višine očesnega tlaka in stopnje napredovanja bolezni. Avtorica poudarja pomen rednih očesnih pregledov po štiridesetem letu.
Kaj pa vnetje veznice, robov vek in ječmen?
Vnetna stanja, kot so konjunktivitis (vnetje veznice), blefaritis (vnetje vek) ali ječmen, ne izbirajo starosti – z njimi se pogosto srečujejo tako otroci kot odrasli. Čeprav gre večinoma za lažje oblike, pa tudi pri vnetjih velja previdnost. Ob izraziti bolečini, slabšem vidu ali drugih nenadnih spremembah ne odlašajte s pregledom pri zdravniku.
Za pregled ne čakajte vedno na bolečino
Nekatere očesne bolezni povzročajo neprijeten občutek, druge meglen ali popačen vid, glavkom pa lahko dolgo napreduje brez očitnih težav. Spremembe vida jemljite resno, tudi kadar vas oči ne bolijo. Pravočasen pregled omogoča, da se vzrok težav razjasni in po potrebi začne zdravljenje.
Vir:
- Grohar Maležič, T. (2026). Najpogostejše očesne bolezni odraslih. V P. Dolinar (ur.), O pravilni in varni uporabi zdravil – Zdrave oči. Slovensko farmacevtsko društvo. Publikacija je dostopna na spletni strani društva.
