Gospa Marica je padla in si zlomila kolk. Prišli so reševalci. Tuji glasovi. Mrzel zrak. Utripajoče luči. Zvok sirene. Novi obrazi. Hodniki. Čakanje. Bolečina je rezala skozi telo. Marica je kričala. Mahala z rokami. Vlekla odejo s sebe. Poskušala vstati. Klicala mamo. Njena hči jo je držala za roko in šepetala: “Tukaj sem. Ne boj se. Vse bo v redu.” Marica jo je pogledala, kot da je ne pozna. Nekdo je rekel:
“Nemirna je.”
“Sodelovati noče.”
“Težavna je.”
“Itak je dementna.”
Morda pa ni bila težavna. Morda jo je bolelo. Morda jo je bilo strah. Morda ni več razumela sveta okoli sebe.
Bolečina
Bolečina ne izgine, ko človek zboli za demenco. Pogosto pa izgine sposobnost, da bi jo jasno opisal. Pri zdravem človeku možgani bolečino prepoznajo in jo ubesedijo. Pri demenci pa se sporočilo na poti izgublja. Telo zato pove tisto, česar besede ne zmorejo več.
Ko telo govori namesto besed
Namesto stavka:
“Boli me.”
“Ne premikaj me.”
“Strah me je.”
pogosto vidimo:
- grimase na obrazu
- stokanje
- mrmranje
- nemir
- jok
- kričanje
- odpor pri negi
- poskuse vstajanja
- nenadne spremembe vedenja
To ni vedno “težavnost”. Pogosto je klic na pomoč.
Zakaj je po padcu še težje
Ker ni prisotna samo bolečina.
Prisotno je tudi:
- novo okolje
- tuji ljudje
- hrup
- močne luči
- pomanjkanje spanja
- izguba orientacije
Za nas je urgenca nekaj ur. Za osebo z demenco je lahko razpad celega sveta.
Ko se pridruži še delirij
Po padcu, operaciji ali hospitalizaciji se pri starejših pogosto pojavi delirij.
To je nenadna zmedenost, ki jo lahko sprožijo:
- bolečina
- okužba
- dehidracija
- zdravila
- stres
- menjava okolja
Človek je lahko:
- zelo nemiren
- prestrašen
- zmeden
- ne prepozna bližnjih
- vidi stvari, ki jih ni
To ni trma. To je zdravstveno stanje, ki zahteva pozornost.
Ko trpijo vsi
V takih trenutkih niso v stiski samo osebe z demenco.
V stiski so vsi:
- Marica, ker jo boli
- hči, ker je ne more pomiriti
- zaposleni, ker želijo pomagati v zahtevnih pogojih
Ko bolečina ni prepoznana, se stiska prenese v odnose. In takrat se začnejo nesporazumi.
Kaj lahko naredimo
Ključ je v tem, da vedenje razumemo kot signal.
Pomaga:
- govorimo počasi in mirno
- razlagamo enostavno
- zmanjšamo dražljaje
- pristopamo v vidnem polju
- najprej nagovorimo, nato se dotaknemo
- uporabljamo kratke stavke
- omogočimo prisotnost bližnje osebe
- opazujemo mimiko in odzive
- redno lajšamo bolečino po strokovnih smernicah
- ob nenadni spremembi opozorimo zdravstveno osebje
Največja napaka
Da rečemo: “Samo zmedena je.” In spregledamo, da jo morda boli. Ni vsak krik posledica demence. Ni vsak nemir trma. Včasih je to bolečina. Včasih strah. Včasih oboje.
Zakaj vedenje osebe z demenco ni izbira in kaj se v resnici dogaja v ozadju?
Vedenje ni problem. Je odziv. Odziv na to, da možgani ne zmorejo več prepoznati sveta, kot smo ga vajeni. Naloga ni, da vedenje ustavimo. Naloga je, da ustvarimo svet, v katerem bo človek lahko varen. SPOMNIM SE – pristop razumevanja demence temelji na preprostem, a ključnem uvidu: če razumemo, zakaj se vedenje zgodi, lahko nanj tudi drugače odgovorimo.
Če želite bolje razumeti, kaj se dogaja in kako se odzvati drugače:
- preberite dodatne vsebine na Med.Over.Net – seznam najdete na tej povezavi.
- naložite si priročnik Skupaj na poti razumevanja demence za konkretne napotke in podporo v praksi – najdete ga na tej povezavi.
