Da bi bolje razumeli ta pojav, so se pri britanskem mediju Independent pogovarjali s kognitivno terapevtko Natalie Mackenzie. Pojasnila je ozadje te vročinske “možganske megle” in ponudila praktične nasvete, kako ublažiti njene posledice.
Kaj je možganska megla?
Čeprav to ni uradna medicinska diagnoza, jo ljudje najpogosteje opisujejo kot upočasnjeno razmišljanje, težave pri sprejemanju odločitev, slabo zbranost ali preprosto občutek, da “nismo povsem pri stvari”. Mackenziejeva pove, da se pri vsakem posamezniku kaže drugače, sicer pa jo pogosto povezujemo z menopavzo, perimenopavzo, utrujenostjo in z visokimi temperaturami.
Zakaj vročina “izklopi” možgane?
Med vročinskim valom hipotalamus – del možganov, ki deluje kot telesni termostat – preusmeri energijo in pretok krvi proti koži, da bi spodbudil ohlajanje. “Naš hipotalamus nenehno spremlja telesno temperaturo. Ko ta naraste, poskrbi, da se telo začne ohlajati s potenjem,” pojasnjuje Mackenziejeva.
Ta fiziološki odziv, ki ga spremlja tudi hitrejši srčni utrip, preusmeri velik del energije in krvi stran od možganov. Posledično najprej utrpijo kognitivne funkcije, kot sta pozornost in koncentracija.
Učinek domin v možganih
Ta začetni vpliv lahko sproži verižno reakcijo težav, ki vplivajo na druge kognitivne sposobnosti, tudi spomin.
Mackenziejeva razloži, da ko imajo posamezniki težave s koncentracijo in pozornostjo, ne morejo učinkovito zadrževati ali obdelovati informacij v delovnem spominu, kar ovira njihov prenos v dolgoročni spomin. To vpliva tudi na kognitivne funkcije višje ravni, kot sta sprejemanje odločitev in izvršilne funkcije.
Vpliv tudi na razpoloženje
Poleg vpliva na kognitivno delovanje lahko vročina pomembno vpliva tudi na naše razpoloženje. Po besedah Mackenzijeve lahko motnje pri sprejemanju odločitev ali stresni odziv telesa okrepijo čustvene reakcije. “V vročini sta krvni obtok in telo osredotočena na preživitveni nagon – torej na ohlajanje, zaradi česar lahko postanemo bolj čustveni,” razloži.
V praksi se to kaže kot večja razdražljivost. Ker naši možgani v vročini ne morejo optimalno uporabljati svojih nadzornih funkcij, postanemo hitreje osorni, napadalni ali nepremišljeni.
Vloga spanja in hidracije
Visoke temperature telesu onemogočajo, da bi doseglo potreben padec jedrne telesne temperature, ki je nujen za krepčilen, globok spanec. “Manj časa v fazi globokega spanca poruši celotno strukturo spanja. To nato negativno vpliva na utrjevanje spomina in lahko ovira delovanje t. i. glimfatičnega sistema, ki iz možganov odstranjuje odpadne snovi,” opozarja strokovnjakinja. Naslednji dan ta neprespanost le še dodatno poslabša umske izzive, ki jih povzroča vročina.
Poleg tega lahko pa na kognitivne funkcije, kot sta sprejemanje odločitev in zbranost, negativno vpliva že rahla dehidracija.
Praktični nasveti za boj proti “vročinski megli”
Za lažje premagovanje umskih izzivov med vročinskimi valovi strokovnjakinja svetuje sledeče:
- Pijte dovolj tekočine: Med vročinskim valom je treba povečati vnos tekočine, da nadomestite vodo, ki jo telo pospešeno izgublja s potenjem.
- Prilagodite svoj urnik: Če je le mogoče, opravke, zlasti zahtevnejše, prestavite na hladnejši del dneva.
- Prilagodite okolje: Če je mogoče, poiščite hladnejše prostore.
- Privoščite si mlačno prho: Privoščite si rahlo ohajeno, mlačno prho, ki bo učinkoviteje (kot ledena) pomagala znižati telesno temperaturo. Pomaga tudi hlajenje zapestij in vratu, saj s tem umirimo odziv hipotalamusa.
- Poskrbite za hladno spalnico: Da bi ohranili kakovosten spanec, naj bo spalnica čim bolj hladna. Pri tem lahko pomaga uporaba ventilatorjev, spanje brez odeje (le pod rjuho) in lahka bombažna oblačila.
Vir: The Independent; Why you struggle to think clearly during a heatwave. Dostopno na: https://www.independent.co.uk/life-style/health-and-families/uk-heatwave-brain-fog-cognitive-b3001957.html?loginSuccessful=true. Zadnji dostop: Junij 2026c
