Je e-oskrba primerna tudi za našo družino? Najpogostejše življenjske situacije in odgovori strokovnjaka

• “Sprašujem za svojo 75-letno mamo, ki je zdaj dvakrat padla.”
• “Doma imam dva starša, stara čez 80 let. Mama ima demenco, oče ima težave s srcem, hrbtenico in astmo.”
• “Mene pa zanima, če se za to lahko prijavi tudi moja mami. Stara je 64 let, je polovično invalidsko upokojena, ker ima multiplo sklerozo, in tam so padci problem.”
• “Ali bi to bilo primerno tudi za našega sina, ki ima poškodbo glave po prometni nesreči in zanj skrbimo doma?”

To so vprašanja, ki so jih uporabniki zastavili na javni tribuni Med.Over.Net o e-oskrbi na domu. V prejšnjem članku smo spoznali, kako e-oskrba pomaga starejšim in njihovim svojcem ter zakaj marsikateri družini prinese večji občutek varnosti. Tokrat pa se posvečamo vprašanju, ki se je med tribuno pojavilo skoraj tako pogosto: »Komu je e-oskrba sploh namenjena in kako vedeti, ali je primerna tudi za našo družino?«

Prav ta vprašanja dobro pokažejo, da je e-oskrba praktična oblika pomoči na domu, ki pomembno prispeva k večji varnosti uporabnika in večjemu miru svojcev, vendar še vedno premalo prepoznana.

Veliko ljudi namreč ne ve, da e-oskrba ni namenjena le zelo starim ljudem, pač pa tudi mlajšim odraslim z boleznimi, invalidnostjo, poškodbami, težavami z ravnotežjem ali po možganski kapi. Mnogi tudi ne vedo, kaj se zgodi, če je človek mlajši od 80 let, vendar doma vse težje živi samostojno in varno.

Na vprašanja uporabnikov foruma Zdravstvo pri nas je odgovarjal mag. Peter Pustatičnik, vodja e-zdravja, ki že 10 let vodi razvoj in izvajanje storitev e-oskrbe in e-zdravja na Telekomu Slovenije, nacionalnem izvajalcu e-oskrbe. Iz njegovih odgovorov je razvidno, da odločitev za e-oskrbo ni povezana samo s starostjo, ampak predvsem z vprašanjem, ali človek doma občasno ostaja sam in ali bi v primeru padca, nenadnega poslabšanja ali druge stiske potreboval hitro pomoč.

“Kdo sploh odloča, ali je nekdo primeren kandidat?”

“Kdo odloča o tem, če je nekdo primeren kandidat za vključitev v e-oskrbo? So kakšni posebni kriteriji, ki jih mora oseba izpolnjevati?”

– Erna932, uporabnica foruma

Peter Pustatičnik pojasnjuje, da je brezplačna e-oskrba v okviru zavarovanja za dolgotrajno oskrbo po oddaji vloge na vstopni točki CSD in prejeti odločbi samodejna pravica za vse zavarovane osebe, starejše od 80 let (enostavna vloga). Izjema so osebe, ki so vključene v celodnevno dolgotrajno oskrbo, na primer v domu starejših.. Pri mlajših od 80 let je postopek drugačen (vloga). Oni oddajo vlogo za uveljavljanje pravic iz dolgotrajne oskrbe, prav tako na vstopni točki CSD, vendar gre v tem primeru za individualno oceno upravičenosti.

“Svetovalec za dolgotrajno oskrbo ob obisku na domu vlagatelja pripravi oceno upravičenosti, načrt priporočenih storitev in na podlagi obeh dokumentov pripravi odločbo, iz katere je razvidna kategorija dolgotrajne oskrbe.”

Peter Pustatičnik

To je pomembna informacija za vse, ki mislijo, da je meja 80 let edini pogoj. Ni. Pri mlajših osebah se potrebe presojajo individualno.

“Mama je stara 75 let in je že dvakrat padla”

Vprašanje uporabnice Anonimno 10359 zelo dobro pokaže stisko številnih svojcev, ki čutijo, da se tveganje povečuje, vendar ne vedo, ali je njihov starš že upravičen do pomoči.

“Zanima me starostna meja in če so potrebne kakšne indikacije, da bi nekdo bil upravičen. Sprašujem za svojo 75-letno mamo, ki je zdaj dvakrat padla. Vse se je na srečo dobro izteklo, ni pa nujno, da bo vedno tako. Je recimo ona upravičena, da bi imela tak gumb in bi zanjo bil brezplačen?”

Odgovor je jasen: po poenostavljenem postopku v okviru zavarovanja za dolgotrajno oskrbo do e-oskrbe avtomatično pridejo osebe po dopolnjenem 80. letu starosti. Za mlajše od 80 let pa je treba oddati vlogo za uveljavljanje pravic iz dolgotrajne oskrbe.

“Za vašo mamo na vstopni točki CSD oddajte vlogo za uveljavljanje pravic iz DO. Svetovalec za dolgotrajno oskrbo, zaposlen na vstopni točki CSD, bo ob obisku na domu pripravil oceno upravičenosti, načrt priporočenih storitev in na podlagi obeh dokumentov pripravil odločbo.”

Peter Pustatičnik

Za svojce je to pogosto olajšanje. Tudi če oseba še ni stara 80 let, to ne pomeni, da nima možnosti. Pomeni pa, da bo CSD presodil, katere storitve dolgotrajne oskrbe potrebuje.

“Mama ima multiplo sklerozo. Ali je tudi ona upravičena?”

Podobno vprašanje je zastavila uporabnica Anonimno 1326.

“Mene pa zanima, če se za to lahko prijavi tudi moja mami. Stara je 64 let, je polovično invalidsko upokojena, ker ima multiplo sklerozo, in tam so padci problem. A je ona tudi upravičena do brezplačne e-oskrbe?”

Peter Pustatičnik odgovarja, da mora tudi v tem primeru mama oddati na CSD vlogo za uveljavljanje pravic iz dolgotrajne oskrbe.

“Strokovnjaki CSD bodo ocenili, ali ji pripada pravica do brezplačne e-oskrbe.”

To je nekaj, kar ljudje pogosto ne vedo: e-oskrba ni namenjena samo tistim, ki so zaradi starosti oslabeli. Smiselna je lahko tudi pri kroničnih boleznih, invalidnosti, težavah z ravnotežjem in drugih stanjih, kjer obstaja večje tveganje, da človek v nujnem trenutku ne bo mogel sam poklicati pomoči.

“Kaj pa demenca?”

Vprašanja o demenci so bila med najzahtevnejšimi. Uporabnik Ernesto777 je opisal zelo konkretno družinsko situacijo:

“Doma imam dva starša, stara čez 80 let. Mama ima demenco, oče ima težave s srcem, hrbtenico in astmo. Vsak je na svoj način problematičen. V tem primeru je verjetno smiselno, da ima le oče gumb, saj lahko kontaktira reševalce v obeh primerih?”

Peter Pustatičnik pri tem svetuje previdnost in da smo pri odločanju za obliko pomoči realni:

“E-oskrba je za osebe v začetnih fazah za uporabo primerna, pri napredujočih stadijih demence pa ne zaradi otežene zmožnosti razumevanja uporabe.”

V opisanem primeru predlaga, da se za e-oskrbo odloči oče, priporoča pa tudi nošenje detektorja padca. Ob vključitvi je pomembno, da se v asistenčni center sporočijo zdravstvene in druge informacije, ki lahko pomagajo pri organizaciji pomoči.

“Ob vključitvi se v asistenčni center poleg zdravstvenih in drugih informacij, ki bi lahko pomagale ob organizaciji pomoči, javi, da z njim biva tudi žena in kakšne so njene zdravstvene omejitve. Asistenčni center vedno pomaga z organizacijo pomoči.”

Tudi uporabnica Anonimno 5539 je spraševala o podobni situaciji:

“Z bratom skrbiva za oba starša. Oče ima začetno demenco, mama pa težave z gibanjem. Oba vztrajata, da želita ostati doma. Ali je ta način skrbi primeren tudi za ljudi z demenco in kako deluje v takšnih primerih, ker nisem prepričana, da bi oče zmogel poklicati?”

Odgovor je bil ponovno zelo praktičen.

“Osebe, ki so sposobne v primeru potrebe po pomoči pritisniti na gumb daljinca zapestnice, ki jo stalno nosijo na roki, oziroma nositi detektor padca, so večinoma primerne za e-oskrbo.”

Pri demenci je torej pomembno vprašanje, ali oseba še razume namen naprave in jo zna uporabiti. Pri začetnem kognitivnem upadu je e-oskrba lahko koristna, pri napredovali demenci pa praviloma ni dovolj, saj oseba morda ne bo razumela, kdaj in kako mora poklicati pomoč.

“Oče je po možganski kapi, zanj skrbi mama”

Med vprašanji je bilo tudi več primerov, kjer za težko bolnega človeka doma skrbi drug starejši družinski član.

Uporabnik mxx je zapisal:

“Oče je po možganski kapi nepokreten, večino časa preživi v postelji in zelo težko govori. Zanj doma skrbi mama, ki je stara 74 let. Najbolj jo skrbi, kaj bi se zgodilo, če bi morala za kratek čas v trgovino ali k zdravniku, saj oče v primeru težav ne bi mogel sam poklicati pomoči.”

Vprašanje je zelo pomembno, ker pokaže tudi meje e-oskrbe. Če uporabnik v primeru potrebe po pomoči ne more pritisniti na gumb, storitev sama po sebi morda ne zadošča.

Peter Pustatičnik odgovarja:

“V kolikor je vaš oče v primeru potrebe po pomoči sposoben pritisniti na gumb zapestnice, je e-oskrba zanj vsekakor priporočljiva. Koristno je tudi potezno stikalo.”

To je ena od informacij, ki jo je dobro poznati. E-oskrba na domu ni ena sama rešitev za vse življenjske situacije. Da bi bila uporabna, mora biti prilagojena zmožnostim uporabnika. Če človek ne more uporabljati zapestnice ali gumba, je treba razmisliti o drugih oblikah podpore oziroma dodatnih rešitvah.

“Ali je e-oskrba lahko primerna tudi za mlajšega človeka po poškodbi glave?”

Eden zanimivejših komentarjev javne tribune je bilo vprašanje uporabnice Anonimno 8291.

“Upam, da nisem prepozna … Spremljam in sem se marsikaj naučila. Zanima me samo še, ali bi to bilo primerno tudi za našega sina, ki ima poškodbo glave po prometni nesreči in zanj skrbimo doma. Vse dobro razume, samo ravnotežje ga matra. Star pa je 45 let. Verjetno ne gre na odločbo, ampak lahko pa bi samoplačniško, če dobro razumem?”

Peter Pustatičnik odgovarja, da je e-oskrba lahko koristna tudi za mlajše osebe.

“E-oskrba je lahko koristna tudi za mlajše osebe, ne glede na starost, če imajo določene težave ali tveganja – na primer težave z ravnotežjem, kot jih omenjate pri svojem sinu.”

V takšnih primerih lahko storitev uporabniku omogoča hitro pomoč v primeru padca ali drugega zapleta, še posebej ko je sam doma. Ob tem dodatno poveča občutek varnosti tako za uporabnika kot za svojce.

Kar zadeva financiranje, se tudi pri mlajših od 80 let pravice presojajo individualno v okviru dolgotrajne oskrbe. Možna pa je tudi samoplačniška vključitev.

Ta odgovor lepo razloži eno najpogostejših napačnih predstav: e-oskrba ni samo za zelo stare ljudi.

“Kdaj je smiselno začeti razmišljati o e-oskrbi?”

Uporabnica Anonimno 2635 je vprašala tisto, kar si mnogi svojci vprašajo pogosto (pre) pozno.

“Kdaj je smiselno razmišljati o e-oskrbi? Koliko časa traja, da sprovedete postopek? Je potrebno to urejati že prej, ali takrat, ko nastanejo potrebe?”

To je vprašanje, ki bi lahko marsikomu prihranilo ure skrbi in neprespanih noči, ko se v strahu za svojega bližnjega ne morejo sprostiti. Peter Pustatičnik odgovarja:

“E-oskrba je namenjena starejšim, kroničnim bolnikom in invalidom, ki živijo doma in so občasno sami.”

Dodaja tudi, da veliko starejših pri uveljavljanju pravice do brezplačne e-oskrbe potrebuje pomoč. Prav zato je smiselno o e-oskrbi razmišljati prej – ne šele takrat, ko se zgodi prvi hujši padec ali ko svojci ugotovijo, da ne morejo več biti dosegljivi ves čas. Ko upravičenci dobijo odločbo CSD, jo morajo skupaj s kontaktnimi podatki dostaviti na Telekom Slovenije (v prodajne centre Telekoma Slovenije ali po pošti).

Ko ne skrbijo svojci, ampak sosedje

Med vprašanji je bilo tudi eno, ki nazorno pokaže, da skrb za starejšega človeka ni vedno samo družinska.

Uporabnica Soseda817 je zapisala:

“Skrbimo za sosedo, ki nima svojcev in je stara čez 80. Nismo sorodniki, samo sosedje. Ali lahko mi uredimo vse papirje in postopek namesto nje, ali mora ona sama podpisati vse? Kaj točno potrebujemo?”

Peter Pustatičnik odgovarja:

“Seveda lahko sosedi pomagate izpolniti in oddati vlogo.”

Ker je gospa starejša od 80 let, mora za pridobitev brezplačne e-oskrbe izpolniti in podpisati obrazec Vloga za e-oskrbo ter ga oddati na pristojni CSD. Po prejeti odločbi je treba odločbo skupaj s kontaktnimi podatki dostaviti Telekomu Slovenije.

Ta odgovor je pomemben, ker pokaže, da pot do e-oskrbe ni nujno nekaj, kar morajo starejši urejati sami. Pomagajo jim lahko otroci, partnerji, sorodniki, pa tudi sosedje ali drugi ljudje, ki jim zaupajo.

E-oskrba ne nadomesti oskrbe. Lahko pa zapolni pomembno vrzel.

Če iz vprašanj uporabnikov povzamemo bistvo, vidimo, da se ne sprašujejo samo, kdo je formalno upravičen in kako deluje gumb. Uporabniki sprašujejo na podlagi življenjskih izkušenj in resničnih problemov, ki jih imajo:

• Za mamo, ki je stara 75 let in je že padla.
• Za očeta, ki ima težave s srcem.
• Za mamo z multiplo sklerozo.
• Za osebo z začetno demenco.
• Za sina po poškodbi glave.
• Za sosedo, ki nima svojcev.

Odgovor strokovnjaka ni pri vseh enak, saj tudi e-oskrba ni rešitev za vse, ter ne nadomesti pomoči svojcev, zdravstvene oskrbe, patronaže ali institucionalnega varstva, kadar je to potrebno. Lahko pa pomeni pomembno varnostno mrežo za ljudi, ki živijo doma in so del dneva sami. E-oskrba na domu lahko:

• Pomaga takrat, ko človek pade.
• Ko se mu nenadoma poslabša zdravstveno stanje.
• Ko ne more do telefona.
• Ko svojci ne živijo blizu.
• Ko bi pravočasna pomoč lahko preprečila hujše posledice.

V naslednjem članku bomo odgovorili še na najpogostejša praktična vprašanja uporabnikov: Ali potrebujem internet? Kaj se zgodi ob izpadu elektrike? Ali lahko zapestnico uporabljam pod tušem? In še številne druge dileme, ki so jih uporabniki zastavili na javni tribuni Med.Over.Net.

Vir: Ta članek je nastal na podlagi vprašanj in odgovorov z javne tribune Med.Over.Net o e-oskrbi na domu, na kateri je na vprašanja uporabnikov odgovarjal Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije.