Ko v trgovini izbiramo jabolka, običajno gledamo barvo, velikost in lepo lupino. A slovenski sadjar razkriva precej boljši pokazatelj svežine. Poglejte pecelj – ta vam lahko pove več, kot si mislite.
Rdeče ali zeleno? Veliko ali majhno? Popolnoma gladko ali tisto, ki je na pogled nekoliko manj popolno? Pred zabojem jabolk se pogosto odločamo predvsem z očmi. A če želimo ugotoviti, kako sveže je jabolko, bi morali pogledati nekaj drugega: pecelj.
»Sveže jabolko lahko prepoznamo po svežem peclju. Če ga ob strani nekoliko podrgnemo in vidimo, da je pod njim še zeleno tkivo, vemo, da smo kupili sveže jabolko,« pojasnjuje Stojan s Kmetije Lipoglav, na kateri se s sadjarstvom ukvarjajo že vrsto let, njihova slovenska jabolka pa najdemo tudi v trgovinah Spar in Interspar.
Čvrstosti jabolka pa v trgovini raje ne preverjajmo s stiskanjem. »Predstavljajte si, kako bi bila videti jabolka, če bi jih vsak kupec stiskal,« opozarja naš sogovornik in doda, da z jabolki skrbno ravnajo že od trenutka obiranja. Pri njih je namreč vsak sadež obran ročno.
Prav zgodbe slovenskih pridelovalcev in pot, ki jo njihovi pridelki opravijo do trgovske police, želi SPAR s projektom Naravnost od pridelovalca približati kupcem. Za jabolkom, ki ga med nakupom položimo v košarico, stoji precej več dela, kot ga vidimo na prvi pogled.
Na Kmetiji Lipoglav so nam razkrili kar nekaj stvari, na katere bomo ob naslednjem nakupu jabolk zagotovo gledali drugače.
Popolno jabolko ni nujno tudi najboljše
Na Kmetiji Lipoglav opozarjajo še na nekaj, kar je vredno imeti v mislih. Lepota in okus nista ista stvar. Njihova primerjava je zelo preprosta: »Lepo jabolko še ne pomeni popolnega okusa.«
Res je, da pogosto kupujemo z očmi. Lepo, enakomerno obarvano in brezhibno jabolko bo zato prej pritegnilo našo pozornost. Toda to še ne pomeni, da je zaradi tega tudi okusnejše od nekoliko manj popolnega soseda. In prav tu dobi zgodba Naravnost od pridelovalca še en pomen. SPAR želi kupcem poleg izdelka približati tudi znanje ljudi, ki za tem izdelkom stojijo. Kaj to pomeni za nas, kupce? Da pri izbiri lokalne hrane ne gledamo samo popolne zunanjosti, temveč poznamo tudi njeno poreklo, način pridelave in zgodbo, ki stoji za njo.
Isti sadovnjak, popolnoma drugačen okus
Zakaj je eno jabolko sladko, drugo prijetno kislo, tretje pa bolj aromatično, če pa vsa rastejo v istem sadovnjaku? Največ pove sorta.
»Tako kot smo ljudje različni, so različne tudi sorte jabolk. Sorta vedno določa okus jabolka, res pa je, da se v njem odražata tudi lega sadovnjaka in sestava tal. Ni nujno, da bo ista sorta enako dobra na različnih lokacijah. Prihaja do odstopanj, podobno kot pri vinu,« pravi naš sogovornik Stojan.
Pomembno vlogo ima tudi sonce. A tudi tega je lahko preveč. Na Kmetiji Lipoglav pravijo, da se je letos velika količina sonca pokazala tudi v nekoliko manjši debelini jabolk.
Manjše nikakor ne pomeni manj okusno
Tudi to je eden od razlogov, zakaj je ponudba lokalnih pridelovalcev zanimiva: pridelek odraža sorto, območje, sezono in vremenske razmere posameznega leta. SPAR pa s sodelovanjem s slovenskimi sadjarji takšne lokalne pridelke približuje kupcem po Sloveniji, projekt Naravnost od pridelovalca pa pokaže tudi ljudi in delo za njimi.
Rdeče, zeleno ali rumeno? Odgovor sadjarja je preprost
Ko smo vprašali, katero jabolko naj izberemo, je bil odgovor s Kmetije Lipoglav zelo jasen: »Rdeče, zeleno ali rumeno – katerokoli, samo slovensko naj bo.« Za uživanje svežih jabolk priporočajo prav vse sorte. Ko bomo z njimi kuhali ali jih predelovali, pa se splača nekoliko bolj izbirati.
Če želimo slajšo pito, posežemo po sorti, ki vsebuje več sladkorjev. Za sok na Kmetiji Lipoglav priporočajo nekoliko bolj kisla jabolka, kot so elstar, idared in braeburn. Za čežano, kašice, otroško hrano ali smoothie pa imajo zelo konkretnega favorita – zlati delišes. Zaradi tanke lupine je zelo primeren za takšno predelavo.
In še nasvet, pod katerega bi ga naše babice verjetno podpisale: ne zavrzite lupine.
»Vsaka sorta jabolk se uporablja pravilno. Škoda je le, da se pri jabolkih včasih zavrže lupina, ki je prav tako užitna. Če se na njej pojavijo kakšne napake, te preprosto obrežemo. Naša mama in moja žena vedno naredita štrudelj z lupino. Doda svoj čar, poskusite,« pravi Stojan.
Katero jabolko je za kaj?
- Za sveže uživanje: Pravzaprav katerokoli. Izberite sorto in razmerje med sladkim in kislim, ki vam najbolj ustreza.
- Za pito ali zavitek: Če želite slajši rezultat, izberite sorte z več sladkorja. Uporabite pa tudi lupino.
- Za sok: Dobro se obnesejo nekoliko bolj kisle sorte, na primer elstar, idared in braeburn.
- Za čežano ali kašice: Na Kmetiji Lipoglav priporočajo zlati delišes, tudi zaradi njegove tanke lupine.
V ponudbi Spara in Interspara boste našli slovenska jabolka s Kmetije Lipoglav.
Jabolk ne obirajo takrat, ko so samo videti zrela
Ste se kdaj vprašali, kako lahko slovensko jabolko ostane hrustljavo še mesece po obiranju? Naš sogovornik odgovarja, da pri jabolku ni pomembno le, kako je to videti na drevesu, ampak predvsem, kdaj je obrano. Vsaka sorta dozori ob svojem času, zato na Kmetiji Lipoglav upoštevajo sortno zrelost in priporočila kmetijske svetovalne službe, ki z meritvami spremlja dozorevanje na posameznih območjih.
Če je jabolko obrano prezgodaj, še ne razvije vseh značilnosti sorte. Če na drevesu ostane predolgo, pa lahko začne izgubljati značilno teksturo in okus, predvsem pa se zmanjša njegova sposobnost za daljše skladiščenje: »Dlje ko bo jabolko ostalo na drevesu, manjša bo njegova skladiščna sposobnost. Zato vedno upoštevamo priporočila kmetijske svetovalne službe, ki redno izvaja meritve po posameznih območjih oziroma regijah.«
Prav kombinacija obiranja ob pravi zrelosti in ustreznega skladiščenja omogoča, da lahko tudi mesece po jesenski trgatvi v trgovinah Spar in Interspar posežemo po slovenskem jabolku, ki je ohranilo svojo kakovost.
Kako lahko slovensko jabolko ohrani kakovost še mesece po obiranju?
Jabolko se z obiranjem ne ustavi. Tudi med skladiščenjem se počasi spreminja. Če je obrano ob pravi zrelosti, ga je mogoče dolgo in kakovostno hraniti, pomembni pa so predvsem ustrezna temperatura in relativna zračna vlaga v hladilnici.
»Suha klima ni priporočljiva, saj pripomore k hitrejšemu izsuševanju jabolk. Ta potem niso več tako hrustljava,« pravi Stojan in doda, da se med skladiščenjem počasi spreminja tudi okus. Jabolka, ki so bila obrana jeseni, se čez čas v običajni hladilnici nekoliko omedijo.
Možnost, da so domači pridelki dostopni tudi zunaj neposredne sezone obiranja, je pomemben del povezovanja podjetja SPAR s slovenskimi pridelovalci. Za sadjarja pomeni dostop do širšega trga, za kupca pa možnost, da pri vsakdanjem nakupu pogosteje poseže po sadju slovenskega porekla.
Nekaj v hladilnik, nekaj obvezno na pult
In kaj naj naredimo z jabolki, ko jih prinesemo domov? Če imamo primerno klet s stalno temperaturo in visoko relativno zračno vlago, je to po besedah sadjarja Stojana odlična izbira. Za daljše shranjevanje doma pa naš sogovornik priporoča hladilnik oziroma predal, namenjen sadju in zelenjavi. Priporoča tudi, da jabolk nikoli ne zapiramo v vrečke.
Nasvet: »Nekaj jih obvezno pustite na kuhinjskem pultu, da se spomnite, da jih je treba pojesti.«
Stojan Lipoglav s Kmetije Lipoglav
Od cveta do Sparove police
Od cveta do obiranja jabolka mine tudi 180 dni, v tem času pa gre sadež vsaj trikrat čez človeške roke. Rez jablan, redčenje, ročno obiranje, skladiščenje in pakiranje pomenijo mesece dela, medtem ko sadjar vse do jeseni ne ve, kakšen bo pridelek. »Za vsakim jabolkom se skriva ogromno ročnega dela, skrbi in tudi stresa,« pravijo na Kmetiji Lipoglav, kjer zelo podpirajo idejo, da želi Spar pomagati in postaviti v ospredje vse, ki se trudijo z rokami prinesti pred slovenskega kupca le najboljše.
