Raziskovalci s španskih univerz Loyola Andalucía in Granada so izvedli študijo, v kateri je sodelovalo 518 zdravih žensk, starih med 18 in 62 let. Nobena od udeleženk študije ni imela diagnosticiranih spolnih motenj, vse pa so že doživele orgazem med spolnim odnosom z drugo osebo. Raziskava je povezala subjektivno doživljanje orgazma s splošnim spolnim delovanjem, pri čemer se je izkazalo, da ima čustveni naboj tega trenutka največjo težo in vpliv, kažejo izsledki, objavljeni v publikaciji Sexuality & Culture, poroča Euro News.
Dve tretjini udeleženk sta bili v stalni zvezi, preostale pa v neobvezujočih razmerjih. Ženske so izpolnile dva vprašalnika: indeks ženske spolne funkcije (ki je glavno uporabljeno merilo na tem področju) in lestvico za ocenjevanje orgazma, ki meri štiri vidike izkušnje: čustva (afekt), telesne občutke, intimnost in občutek nagrade.
Cilj raziskave ni bil ugotavljati, kaj gre narobe, ampak razumeti, kaj deluje. Večina strokovne literature o ženskem orgazmu se namreč osredotoča na patologijo ali motnje. Ta študija pa izhaja z nasprotnega konca: zdrave ženske so vprašali, kaj doživljajo, ko stvari tečejo gladko.
Vloga čustev
Ugotovitve jasno kažejo, da ima čustvena razsežnost (afektivnost) največji vpliv. V statističnem modelu, ki so ga postavili avtorji, je bila čustvena razsežnost – torej čustvena vsebina, ki jo ženska pripisuje orgazmu – edini z orgazmom povezan napovedni dejavnik, ki se je izkazal za statistično pomembnega za splošno spolno delovanje. Drugi pomembni dejavnik je bilo le še to, ali je bila ženska v stalni zvezi.
Stalen partner: prisoten, a ne odločilen dejavnik
Ženske s stalnim partnerjem so dosegle višje rezultate pri čustvih, intimnosti, občutku nagrade in splošnem spolnem delovanju. To so nakazovale že predhodne raziskave: daljše zveze so povezane z boljšim spolnim življenjem, zadovoljstvo s partnerjem pa močno vpliva na orgazem.
Vendar pa so raziskovalci ob podrobnejšem pregledu podatkov ugotovili nekaj zanimivega: vpliv, ki ga imajo različni vidiki orgazma na spolno življenje, ni odvisen od tega, ali ženska ima stalnega partnerja ali ne. Povedano drugače: čustvena komponenta je pomembna ne glede na status zveze. Avtorji študije ob tem opozarjajo, da je treba to ugotovitev vseeno interpretirati previdno.
Kaj to pomeni za terapijo in spolno vzgojo?
Avtorji zaključujejo, da bi morala vsaka terapija ali svetovanje, namenjeno izboljšanju spolnega življenja žensk, vključevati čustveno dimenzijo spolnosti in se ne omejevati zgolj na telesne (tehnične) vidike. To vključuje komunikacijo med partnerjema, čustveno povezanost med samim spolnim odnosom in dostop do spolne vzgoje, ki užitka ne reducira le na gol mehanski proces.
Študija prav tako poziva k bolj pozitivnemu pristopu v znanosti. Zdrave ženske brez kliničnih diagnoz so bile v preteklosti namreč pogosto prezrte. Če jih preučujemo kot zanimiv subjekt same po sebi, se odprejo vprašanja, na katera strokovna literatura še nima dovolj podrobnih odgovorov.
Med pomanjkljivostmi, ki jih priznavajo tudi avtorji sami, pa so prevelika zastopanost mladih žensk z univerzitetno izobrazbo, oblika raziskave (spletni vprašalnik) in dejstvo, da na podlagi podatkov, zbranih v enem časovnem preseku, ni mogoče z gotovostjo potrditi neposrednih vzročno-posledičnih povezav.
Vir: Euro News; What has the biggest impact on the female orgasm – Spanish study reveals all. Dostopno na: https://www.euronews.com/health/2026/05/11/what-has-the-biggest-impact-on-the-female-orgasm-spanish-study-reveals-all. Zadnji dostop: Maj 2026
