Ljubljana, 16. oktober 2012 – Ljudje se ob oblikovanju življenjskega stila še vedno premalo zavedamo ne le vpliva okolja, ampak tudi vpliva genov, se je glasilo skupno sporočilo znanstvenikov in strokovnjakov, ki so sodelovali na današnji okrogli mizi »Nutrigenetika: male in velike skrivnosti prepletanja prehrane in genov«. Srečanje je potekalo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, na dogodku ob svetovnemu dnevu hrane pa so priznani strokovnjaki osvetili ključna vprašanja o odnosu med hrano in geni.
Prehranska priporočila danes in leta 1980 so bistveno drugačna. Razlog za to je predvsem napredek v znanosti, ki je dokazala, da ima vsak posameznik unikatne prehranske potrebe glede na svoj genetski zapis. Do tega spoznanja je znanstvenika pripeljala nutrigenetika, ki omogoča vpogled v prehranske potrebe posameznika glede na gensko zasnovo, ter razvoj genetskih analiz, ki so na trg vstopile v zadnjem obdobju.
»Rezultati raziskav na področju nutrigenetike se odražajo tudi v priporočilih zdravstvenih organizacij, ki so se v primerjavi z bližnjo preteklostjo občutno spremenila. Dober primer za te spremembe so priporočila v zvezi z vsebnostjo maščob in ogljikovih hidratov v dnevnem obroku. Na drugi strani gredo nekatera priporočila v smeri bistveno povečanega deleža beljakovin v obrokih, česar v preteklosti niso priporočali, tudi zaradi omejenih možnosti za zagotavljanje visokega deleža beljakovin v prehrani ljudi,« je nekatere poglavitne smernice predstavil predsednik Slovenskega genetskega društva in predavatelj na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Peter Dovč.
Prof. dr. Borut Štrukelj, predstojnik katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo, dodaja: »Prišlo smo do točke, ko nam tehnologija omogoča vpogled v vpliv genov ter okolja na optimalno izrabo svojega potenciala ter oblikovanja pravilne prehrane. V kar 30 do 70 odstotkih nas namreč definira vpliv genov in tega se večina žal še ne zaveda dovolj. Gene, za razliko od vpliva okolja, še vedno prepogosto zanemarjamo.«
Vpliva genetike in genomike na naš življenjski stil se dobro zaveda tudi Andrej Kraševec iz podjetja GenePlanet, ki je skupaj z Borutom Štrukljem, podjetjem Studio Moderna in več drugimi strokovnjaki v dobrih dveh letih 
razvil eno najobsežnejših in najnatančnejših DNK analiz na svetovnem trgu. »Cilj razvoja naše genetske analize wellneo:genetics je bil ponuditi ljudem možnost celovitega spoznavanja lastne telesne strukture. Verjamemo, da vsak lahko sam dobro spozna svoje telo, vendar pa za vzpostavitev optimalne prehrane potrebuje tudi strokovne smernice. Zato smo razvili storitev, ki genetski zapis poveže z individualiziranimi prehranskimi smernicami, primerna pa je vse, ki želijo vplivati na svojo telesno težo, ohraniti zdrav in mladosten videz, tudi za profesionalne športnike in rekreativne športnike, ki želijo izboljšati svoje rezultate s pomočjo optimalnega življenjskega sloga.«
Pomen genetike in genomike danes narašča tudi ob čedalje večjem zavedanju pomena zdravega načina prehranjevanja in življenja. »Ne moremo mimo dejstva, da imajo nekateri geni velik učinek na nalaganje maščob, kar pa skupaj z drugimi dejavniki lahko vodi v zvišanje tveganja za nastanek kroničnih bolezni, zvišan krvni tlak, sladkorno bolezen tipa II, holesterol ter seveda debelost. Če torej prehrane ne prilagodimo našim dejanskim potrebam glede na delo in zmožnosti organizma, si lahko dolgoročno delamo slabo uslugo. Vemo pa, da ima danes več kot 60 odstotkov Slovencev težave s prekomerno težo, kar odpira številna vprašanj o dobri življenjski praksi,« je opozoril prof. dr. Peter Raspor z Biotehniške fakultete.
Prof. dr. Radovan Komel z Inštituta za biokemijo na Medicinski fakulteti pa je dodal: »Ljudje smo seveda različni in to se kaže tudi v tem, da se zunanji vpliv pri ljudeh odraža drugače. Raziskave trenutno potekajo v smeri ugotavljanja našega boljšega počutja, v prihodnosti pa verjetno lahko pričakujemo tudi raziskave, ki bodo ugotavljale všečnost hrane za posameznike, kar lahko vodi tudi v večjo odvisnost od določene vrste hrane in proizvajalcev– ni pa zagotovo, da bo taka hrane tudi bolj zdrava.«
Slovensko genetsko društvo je prostovoljno strokovno društvo, za organizacijo okrogle mize pa so se odločili zaradi naraščanja pomena prehranskih navad. Okoli 150 članov društva prihaja iz različnih akademskih, raziskovalnih, strokovnih in zdravstvenih inštitucij, združenj ter podjetij iz vse Slovenije. Društvo povezuje predvsem raziskovalce z različnih področij mikrobne, rastlinske, živalske in humane genetike ter molekularne biologije. Dejavnost društva je populariziranje znanstvene kulture na področju genetike in molekularne biologije, izobraževanje, vzgoja in nudenje strokovne pomoči pri odločitvah, ki zahtevajo ekspertno znanje s področja genetike. Z razvijanjem strokovne terminologije in sodelovanja v strokovnih združenjih člani društva prispevajo k hitrejšemu prenosu sodobnega znanja genetike v prakso, z izobraževalnimi prireditvami in znanstvenimi predavanji pa društvo skrbi za razvoj genetike v Sloveniji.
