OTRESIMO SE STRESA

Življenjsko okolje je polno presenečenj, ki se nas dotaknejo in ugodno ali pa neugodno delujejo na nas. Kadar imamo občutek, da nas ne pestijo nikakršni problemi, se počutimo zadovoljni in sproščeni. Toda v življenju redko dosežemo tako stanje. Vedno imamo potrebe in želje, ki nas porinejo v spopad z našim okoljem. To je včasih prijazno in naklonjeno našim nameram, še pogosteje pa zadenemo na ovire, ki zahtevajo od nas napor in prizadevanje. Razmeram primerno uporabimo svoje fizične in psihične moči, da si očistimo pot do cilja. Preobremenitev, preutrujenost, vsakodnevni problemi, nezadovoljstvo in drugi negativni dejavniki vplivajo na naše vedenje in počutje in povzročajo odziv telesa, ki je bolj ali manj neprijeten in ga poznamo kot negativni stres. Vse drugače pa doživljamo pozitivni stres, ki nas vzpodbuja, prijetno prevzema in napolni z vznemirljivim pričakovanjem razrešitve problema. Za vsakim vedenjem in aktivnostjo se namreč skriva določen motiv. Želja ali zahteva po izvršitvi zadane obveznosti nalaga posamezniku fizično in psihično obremenitev, ki ji je mnogokrat kos, včasih pa pomeni napor, ki presega razpoložljivo energijo Izčrpavajoče je tudi »naskakovanje« nerealno zastavljenih ciljev, ki bi jih na vsak način radi dosegli prav take kot so bili zamišljeni. Vse to vodi v notranjo napetost in nezadovoljstvo, ki se kaže navzven kot razdražljivost ali pa kot apatičnost.. Vsakodnevne zahteve pri mnogih odraslih in tudi pri mnogih otrocih povzročajo STRES, ki je posebno nevaren, če je stalno prisoten in ne dovoljuje sprostitve preobremenjenega človekovega duha in telesa. Posledica psihične in fizične pomanjkljive odpornosti na vznemirjajoča doživetja ter nizkega praga sposobnosti obvladovanja zahtev ( vsakodnevnih ali specifičnih ) je doživljanje stresa. Stres predstavlja skupino znakov, ki nastanejo ob prilagajanju na različne dražljaje in zmotijo notranje ravnovesje (homeostazo) v organizmu Način odgovora je zaradi osebnostnih značilnosti, ki predstavljajo nekakšno odpornost na stres, lahko dober (prijazen, sproščujoč) ali pa slab (obremenilen), odziv pa telesen in duševen. Doživetja uspeha in zadovoljstva nas običajno napolnijo z občutkom samozavesti in dvignejo naš ego, s tem pa notranje napetosti popustijo in hormonske spremembe v telesu, ki so redni spremljevalec stresnega dogajanja, izzvenijo brez nezaželenih posledic za organizem.. V primeru pa, ko je stresna obremenitev premočna ali dolgotrajna in brez prekinitev, se sčasoma pojavijo bolezenske težave, ki se odrazijo tako na odraslem kot na otroku na različne načine. Na stresne dogodke ne reagiramo vsi enako. Toleranca do njih je od človeka do človeka različna. Sega lahko od popolnoma ravnodušnega sprejetja dejstva do doživetja »živčnega zloma«, ki zahteva rehabilitacijo izčrpanega organizma. Nekateri ljudje pa se izjemno mirno odzivajo na dogajanja v okolju. Njihovo duševno ravnovesje je tako trdno, da jih travmatska doživetja ne zmotijo. Ohranjajo »trezno glavo«. Večinoma so obdarjeni z velikimi psihofizičnimi sposobnostmi. Na splošno pa so prilagoditvene reakcije lahko primerne, lahko pa ne in so preslabotne ali premočne. V tem primeru so reakcije na stresne dejavnike lahko celo bolj neugodne kot je prvotno stanje stresa. Telo v teh primerih sebi škoduje in zboli. Tudi otroci imajo svoje težave, ki so zanje prav tako pomembne kot za nas naše. Na vplive okolja reagirajo na svoj način. Sposobnost prilagajati se oz. reagirati na situacije, s katerimi se srečujejo, je tudi pri njih povezana z osebnostnimi lastnostmi. Velik pomen ima vzgoja , predvsem v samozavestno osebnost, vlogo pa igrajo prav tako njihove lastne izkušnje. Na otroka delujejo stresno številni faktorji iz okolja. Moteči so tako fizični kot tudi psihični in duhovni (čustveni) vzroki. Škodljivi so lahko npr. hrup v prostoru, neprimerne toplotne razmere, natrpanost v prostoru idr. Psihične težave nastopijo, kadar otrok npr. ne zmore opraviti določenega zahtevanega dela, ki ga drugi obvladajo, je počasnejši od drugih otrok, si ne more zapomniti stvari kot ostali, je šibkejši, ipd. Čustven stres povzroča največkrat ločitev od oseb ali živali, na katere je navezan, posebno obremenilno pa je nezdravo in hladno družinsko ozračje. Kadar se je otrok sčasoma sposoben sprostiti, simptomatika postopoma izzveni in nevarnost pojava kroničnega stresa je odstranjena. V primeru pa, ko je stres stalno prisoten, se stvari stopnjujejo, pogosto pride do vedno težje duševne, zlasti čustvene motenosti (vzgojni problemi), kot tudi do zdravstvenih problemov. Otrokom se zniža splošna odpornost, pogosto zbolevajo zaradi banalnih infektov, imajo bolezni prebavil ali dihal (astma!), zbolijo tudi za raznimi alergijami. Ubranimo se stresa! Idealno je sprotno razčiščevanje stresnih situacij in s tem ohranjanje notranjega ravnovesja organizma. Omenili smo, da je umirjen življenjski ritem ključ do te skrivnosti, ki pa ga je danes le težko najti. Dobri medsebojni odnosi, ustrezno delo, sprostitev s hobijem in zabavo ter dovolj spanja so idealna rešitev za prijetno in zdravo življenje. Žal se moramo danes večinoma okleniti drugih metod za sproščanje notranje napetosti, ki pa so hkrati tudi zelo koristne za zdravo in dolgo življenje. Za dosego sprostitve in pridobivanja nove energije je zelo pomembno gibanje. Z njim dosežemo boljšo prekrvavitev in oksigenacijo telesnih tkiv in s tem izboljšanje fizične in psihične kapacitete telesa. V današnjem času nas večina posveča temu preprostemu načinu ohranjanja vitalnosti in odpornosti mnogo premalo pozornosti. Hoja, kolesarjenje, tek, igre na prostem, ples in še kaj po svoje omogočajo vzdrževanje zdravja in omilijo kvarne posledice dolgotrajnega stresa, ki vodi v nastanek najtežjih kroničnih bolezni. Hitrejši način umiritve predstavljajo tudi nekatere tehnike sproščanja, kot so avtogeni trening, pravilno dihanje, meditacija, mišično sproščanje idr., ki pa se jih je potrebno naučiti. Ne gre tudi brez poznavanja in upoštevanja načel zdrave prehrane. Bogata naj bo z vitamini, (sveže sadje in zelenjava), vsebuje pa naj le malo maščob in zmerno količino beljakovin (previdno z živalskimi). Paziti je treba na količino hrani dodane soli, jesti pa počasi in obroki naj bodo zmerni. Alkoholu, kajenju in pravi kavi se je priporočljivo čimbolj odreči, enako tudi živilom z veliko vsebnostjo holesterola. Pomembno je uživati dovolj tekočine posebno čiste pitne vode (najmanj 1,5 litra na dan ). Privoščimo si pravi dopust, brez vmesnih obveznosti, morda tudi brez avtomobila! Tudi otrok, ki ga želimo obvarovati škodljivega stresa, naj v prvi vrsti živi zdravo življenje. Pomembno je, da mu nudimo občutek varnosti ter da razumemo njegove težave in se z njim o njih resno pogovorimo. Vzgoja mora biti usmerjena v pridobivanje samozavesti in samospoštovanja, pa v razvoj občutka odgovornosti. Medosebni odnosi, zlasti še družinski, naj bodo dobri Tako otrok čuti ljubezen in ve, da je sprejet tak kot je, z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Le tako bo dozorel v zrelo in samostojno osebnost, ki se bo znala zoprstaviti vedno bolj nezdravim in brezčutnim vplivom prihajajoče dobe. Članek je pripravila Nada Eržen, dr. med., spec. nevropsihiater