Meje odraščanja so zabrisane
Družinsko gnezdo je vse bolj priljubljeno, otroci ga zapuščajo čedalje pozneje. Ali sploh ne. Ugodje, varnost, ekonomska pomoč, vse to in še marsikaj so razlogi, zakaj se starostna meja otrok, ki zapustijo starše ter se osebnostno in ekonomsko osamosvojijo, dviguje.
Pojav je značilen za vse družbe sodobnega razvitega sveta, pri čemer so za Slovence značilne tudi nekatere posebnosti. Ena od takšnih je zagotovo stanovanjska politika (gradnja prostornih, večdružinskih hiš) in (za zdaj) razmeroma ugoden pokojninski sistem, ki družinam omogoča, da iz pokojnine črpajo tudi vnuki. In še nekaj, vrtičkarstvo, ki poskrbi, da so slovenske družine prave male oskrbovalne celice.
Mammoni
“Trend zgodnjega odhajanja od doma se je prelomil v sedemdesetih letih,” je povedala dr. Mirjana Ule, profesorica na 
FDV, ki že več let pripravlja in analizira raziskave na temo življenja mladostnikov. Nemške in ameriške raziskave so pokazale, da je bila najnižja starost zabeležena na sredini sedemdesetih let, ko so od doma odhajali že petnajst- in šestnajstletniki. V osemdesetih letih je že opazno, da otroci družino zapuščajo pozneje in da je njihova navzočnost za starše skorajda obremenjujoča. V Italiji imajo otroci, zlasti fantje, ki pozno zapuščajo družino, tudi poseben vzdevek. Pravijo jim mammoni. Toda odhajanje od doma ali ostajanje doma ni povezano s spolom, odhajajo/ostajajo tako dekleta kot fantje; v omenjenem primeru gre prej za posebnost Italije, kjer so očitno še vedno prisotni ostanki patriarhalnih odnosov, znotraj katerih je bila vloga matere še posebno poudarjena, rojstvo sina pa je veljalo za poseben blagor.
Vir: revija Viva
Za nasvete, obiščite forum Partnerska in družinska posvetovalnica.
