Pomembno je tudi to, kar tuji jezik prinaša s sabo: kultura, identiteta, čustva
Ljubljana – Oglas za zgodnje učenje tujega jezika, ki omenja tečaje angleščine že za trimesečne dojenčke, je spodbudil mnoge debate o tem, kako daleč v zgodnjo mladost naj bi šlo učenje tujih jezikov.
Razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek pravi: “Zdaj je modna muha, da gredo starši v čedalje nižjo starost z vsemi dejavnostmi, ne samo z jezikom. To, da se dojenček mnogih stvari lahko uči, je sicer res, a čisto vsega se vendarle ne more.” Najmlajši udeleženec v Sloveniji, ki se je udeležil predstavitvene urice omenjenih tečajev, je bil star osem mesecev, pravi Nina Žerjal iz organizacije Helen Doron Early English Learning Centre, ki pri nas izvaja takšne tečaje, in sicer po licenci, ki je, kot pravi, po svetu uveljavljena že četrt stoletja.
Pri tako zgodnjem učenju angleščine gre pravzaprav za razvojni tečaj v angleščini, pravi Žerjalova. “Mi razvijamo kup sposobnosti otroka in vse skupaj je ovito v angleščino. V glavnem gre za pesmice in igrice, torej dejavnosti, ki so otrokom že tako zelo zanimive. Prek ritma, pesmi, dejavnosti se v možganih tvorijo povezave, s katerimi se dviguje inteligenčni količnik otroka na vseh področjih,” dodaja. Čeprav komunikacija na takšnem tečaju poteka v angleščini, po besedah Žerjalove otroci niso zmedeni. “Majhen otrok tudi v slovenščini ne razume vsega. Isto velja za angleščino, zato ga stanje začetnega nerazumevanja ne spravi s tira tako kot starejše otroke.”
