Je v našem (bližnjem) okolju dobro poskrbljeno za zdravje otrok? Je prebivalstvu Slovenije zagotovljena bivanjska podlaga za zdrav razvoj in kakovostno življenje? Odgovor ne more biti pozitiven predvsem zaradi onesnaženega okolja, ki še vedno zahteva nedopusten bolezenski davek, merjen ne le v izgubljenih mesecih in letih, ampak tudi v pogosto veliko prezgodaj končanih življenjih. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je na stari celini okoljskim dejavnikom, ki vplivajo na razvoj bolezni, mogoče pripisati kar 15 do 20 odstotkov vseh smrti.
Glavni krivec je onesnaženost, ki skupaj s kemičnimi, fizikalnimi in mikrobiološkimi dejavniki ter v seštevku z bistveno spremenjenim načinom življenja precej vpliva na čedalje več resnih težav in konkretnih obolenj. Na debelost, sladkorno bolezen tipa 2, na neplodnost in druge motnje v delovanju hormonskega sistema, bolezni srca in ožilja, dihal, živčnega in imunskega sistema ter na rakava obolenja. Pri republiškem inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) opozarjajo, da so astmi, alergijam, nevrološkim razvojnim motnjam in nekaterim vrstam raka, ki so posledica onesnaženega okolja, najbolj izpostavljeni otroci.
