Med krošnjami visokih pohorskih bukev in smrek so žvrgoleli ptički, v bližini je žuborel potoček, v nasprotju s temperaturami v dolini je bilo na 1300 metrih nadmorske višine osvežujoče hladno. Prava idila. Toda vsi ne hodijo na Pohorje le za sprostitev. Za nekatere je to tudi delovni prostor oziroma kar znanstveni laboratorij. Revirni gozdarji in člani Gozdarskega inštituta Slovenije redno hodijo na Tratice, kjer na hektaru gozda merijo osutost in porumenelost listja drevja ter zdravstveno stanje tega in količino ter kakovost padavin, se pravi, ugotavljajo, kako se gozd obnaša, s čimer lahko načrtujejo vplive gozdarstva na naravo oziroma vpliv sečnje na vodo.
Gozd je za Slovenijo strateškega pomena, saj ima Slovenija le dva naravna vira: les in vodo, pravi dr. Primož Simončič, vodja oddelka za gozdno ekologijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije. »Sekamo manj kot polovico možnega, ne da bi škodovali gozdu. Če bi znali skrbeti zanju in ju prodajati, bi naredili veliko. Samo v gozdarstvu in lesarstvu bi po mojem mnenju dobili 30.000 novih delovnih mest, če bi znali izkoristiti lesne vire,« pravi Simončič, ki je nekje zasledil, da ima Slovenija na tem področju za najmanj 400 do 1000 milijonov evrov »izgube« na leto. »Les je naša nafta. Imamo ga, a ga ne znamo izkoristiti, saj so ti majhni slovenski interesi vedno preveliki, potem nas pa še Avstrijci prehitijo po desni in odpeljejo les k sebi, namesto da bi bil pri nas.«
