Avtoimunska bolezen ščitnice je najpogostejša ščitnična bolezen, pa tudi najpogostejša avtoimunska bolezen, s katero se srečamo pri ženskah v rodni dobi. Ima jo namreč vsaka peta ženska in kar vsaka šesta nosečnica. Simptomi so izraženi, kadar se zaradi bolezni poveča (hipertiroza) ali zmanjša (hipotiroza) delovanje ščitnice. Najpogostejša avtoimunska bolezen ščitnice je Hashimotov tiroiditis, redkejši obliki sta bazedovka in poporodni tiroiditis.
Kako prepoznamo avtoimunsko bolezen ščitnice?
ImagePri Hashimotovem tiroiditisu je delovanje ščitnice pogosto normalno in bolezen ne povzroča simptomov, odkrijemo pa jo povsem naključno. Z napredovanjem bolezni lahko žleza počasi propada, zaradi zmanjšanega izločanja ščitničnih hormonov pa se postopno pojavijo znaki hipotiroze, kot so utrujenost, zaspanost, motnje koncentracije in spomina, glavoboli, porast telesne teže, zaprtost, otekanje, mravljinčenje ali občutljivost na mraz. Potek bolezni je počasen, zato znake večkrat težko prepoznamo.
Za razliko od Hashimotovega tiroiditisa je slika bazedovke običajno izrazita in lahko prepoznavna. Bolezen se običajno izraža s hudo hipertirozo, za katero so značilni nemir, utrujenost, znojenje, tresenje, razbijanje srca, hujšanje ob dobrem apetitu in pospešena prebava. V polovici primerov spremlja bazedovko vnetje za zrkli, ki povzroča solzenje, občutek peska, tiščanja ali celo bolečine za očmi, pogosto so prisotne tudi otekline okrog oči, izbuljenost zrkel, izjemoma pa dvojni vid ali druge motnje vida. Poporodni tiroiditis označuje pojav motnje v delovanju ščitnice v prvem letu po porodu, izraža pa se lahko s hipertirozo ali hipotirozo. V nekaj mesecih se delovanje ščitnice pogosto normalizira, pri tretjini bolnic pa je izid bolezni trajna hipotiroza.
Vir: Metuljčica, društvo za pomoč pri obolenjih ščitnice
Vebljeni na spletni forum Kako živeti z boleznijo ščitnice – Metuljčica na >>
