Dr. Catherine Combescot je ena redkih na svetu, ki v svojem laboratoriju gojijo uši, da bi jih bolje razumeli.
»Bili bi nehvaležni, če bi rekli, da uš ne ravna človeško s tistimi, ki ji nudijo gostoljubje: ne pika, ne rani, samo požrešno grizlja, tako da ne veste prav, ali občutite bolj žgečkanje ali bolečino.« To izjavo pripisujejo Sokratu. A ni ga, ki ne bi bil hvaležen, da jih nima.
Velik problem, kakor je majcena. Zaradi povezovanja zajedavskih uši s slabimi higienskimi razmerami, neprijetnim gomazenjem in prenašanjem bolezni vzbujajo nelagodje. Pred ušivcem bežimo, čeprav bi uši lahko imeli za ustvarjalke socialnih vezi: gredo tudi na najčistejše lase, na glavo potepuha ali vladarja.
Svetleč vzor boja proti zajedalskemu parazitu je postalo francosko mesto Tours, ki se je odločilo za radikalen spopad s to nadlogo. Na tamkajšnji fakulteti za farmacijo ima svoj parazitološki laboratorij za raziskovanje uši dr. Catherine Combescot, ena od peščice znanstvenikov na svetu, ki se posvečajo tem nadvse sofisticiranim, a malo raziskanim živalim.
