Potovanje z letalom in venska tromboza
Venska tromboza je nastanek strdka, ki povzroči delno ali popolno zaporo globoke vene, najpogosteje na nogi. Da se kri strdi v žili, morajo biti izpolnjeni trije pogoji, ki jih je opisal nemški patolog Virchow že leta 1856: upočasnjen ali oviran pretok krvi v žili, poškodba njene stene in spremembe v sestavinah krvi. Zastoj krvi je eden od najpomembnejših dejavnikov za nastanek venske tromboze. Počasen pretok v venah pospeši strjevanje krvi, in tako lahko nastane strdek, ki zamaši svetlino vene. Do zastoja krvi v venah nog pride med mirovanjem, saj gibanje in s tem povezano krčenje mišic nog odtok venske krvi iz nog močno pospeši. Zastajanje krvi v venah nog je najizrazitejše prav pri dolgotrajnem sedenju, ko se hitrost pretoka v venah zmanjša kar za dve tretjini.
Znaki venske tromboze
Lahko so lahko zelo različni. Kadar zaradi strdka v veni pride le do delne zapore žile, je lahko oseba povsem brez težav. Šele ko strdek v celoti zamaši večjo veno, prizadeti ud oteče, koža postane toplejša, opazimo lahko tudi presevanje podkožnih ven. Bolnik ima občutek napetosti, teže in tope bolečine, ki je izrazitejša, kadar bolnik hodi. Tromboza ven sama po sebi ni življenjsko nevarna, zelo nevarni pa so njeni zapleti, ki lahko ogrozijo bolnikovo življenje. Kadar se v veni nastal strdek odtrga in potuje po venah navzgor proti desni strani srca ter od tam v pljuča, kjer zamaši večjo ali manjšo vejo pljučne arterije, govorimo o pljučni emboliji. Do pljučne embolije pride kar pri četrtini bolnikov z vensko trombozo. V primeru, ko strdek zamaši veliko vejo pljučne arterije, lahko bolnik umre kljub zdravljenju. Na srečo je večina pljučnih embolij manjših in jih je mogoče z zdravljenjem dobro obvladati. Pljučna embolija nastopi nenadoma. Bolnik jo zazna tako, da mu primanjkuje zraka, težko diha, včasih ga tudi boli v prsih, srce mu močno utripa. Pri najhujših oblikah, ko se zamaši večja pljučna arterija, to sproži splošno prizadetost in nenadno izgubo zavesti zaradi padca krvnega tlaka.
Dolgotrajno potovanje s sodobnimi prevoznimi sredstvi – dejavnik tveganja za nastanek venske tromboze
Venska tromboza je razmeroma redka bolezen, prizadene 1-2/1000 prebivalcev na leto. Bistveno bolj ogroženi so starejši, saj je pri 20-letnikih tveganje za nastanek venske tromboze manjše kot 1/10.000, pri 75-letnikih pa je tveganje že 1/1000. Največje tveganje za nastanek venske tromboze imajo ljudje z zvečano nagnjenostjo k nastanku tromboze – to so osebe, ki so že prebolele vensko trombozo, osebe, pri katerih se venska tromboza pojavlja v družini, bolniki z rakavimi obolenji in osebe, ki so bile pred kratkim operirane. Tveganje za nastanek venske tromboze je zvečano tudi pri ženskah, ki uporabljajo hormonsko kontracepcijo ali hormonsko nadomestno zdravljenje, pri nosečnicah in ženskah, ki so pred kratkim rodile, pri debelih ljudeh in pri osebah s krčnimi žilami. Eden od dejavnikov tveganja za nastanek venske tromboze je tudi dolgotrajno potovanje s sodobnimi prevoznimi sredstvi, v katerih ni prostora za gibanje potnikov. Večurno nepremično sedenje pri potovanju z letalom, vlakom in avtomobilom, tudi pri povsem zdravih osebah, poveča tveganje za nastanek venske tromboze.
Vir: rubrika Zdravo življenje, Med.Over.Net
Obiščite spletni forum Prehrana, rekreacija in oblikovanje telesa in izvedeli boste več na >>
