Psihologi pravijo, da ni vseeno, kdaj smo bili na vrsti za rojstvo.
Na pomen tega, kateri otrok v družini smo, je opozoril avstrijski psiholog Alfred Adler. Michael Grose, ki je izšel iz njegove šole in se specializiral v preučevanju starševstva, v bistvu pritrjuje Darwinu ter pravi, da se v družini od prvega trenutka borimo za omejena sredstva, ki so na voljo, to je čas, ljubezen in naklonjenost staršev. Človeški razvoj pa je določil, da moč podeduje prvorojeni, v boj pa mora mlajši, ker je »pogrešljiv«.
Zgodovina potrjuje, da prvorojenci kot otroci manj umirajo in so odpornejši proti boleznim, kot odrasli pa verjetneje poskrbijo za nasledstvo. Starši se zaradi njih počutijo »preskrbljene«, njihovega rojstva se najbolj veselijo in jim posvetijo največ pozornosti. Značilnim prvorojencem je v krvi iskanje pohvale, pravi Grose. So vestni in orientirani na dosežke. Raziskava o Norvežanih, rojenih med letoma 1912 in 1975, je pokazala, da so učno najuspešnejši prav prvorojenci in da uspeh pada tem bolj, čim pozneje se rojevajo v družini, kljub majhni razliki v inteligenci. Pravniki so večinoma prvorojenci, prav tako svetovni voditelji. Številni teoretiki med prvorojence uvrščajo tudi edince.
Več o potrebah otrok in staršev preberite na forumu Vzgoja otrok in družine na >>
