Stres, ki ga povezujejo s šestimi najpogostejšimi vzroki smrti – srčno-žilnimi boleznimi, rakom, boleznimi dihal in jeter, nesrečami in samomori -, danes velja za enega pomembnejših povzročiteljev zdravstvenih težav. Dr. Karl Ebner, znanstvenik z oddelka za farmakologijo in toksikologijo univerze v Innsbrucku, pa poudarja, da so številne bolezni, ki nastanejo kot posledica stresa, tesno povezane s človekovo »nevroendokrino osjo stresa«.
Dr. Ebnerju se zdi nadvse pomembno razumevanje nevrobioloških temeljev za uravnavanje stresnih odzivov. Skupaj s sodelavci tako že nekaj časa proučuje, kaj se med stresom dogaja v možganih, raziskuje pa tudi kompleksne interakcije stresnih hormonov in nevrotransmiterjev v organizmu.
Stresni odzivi in nadzor
Stresne odzive organizma uravnavajo različni zapleteni fiziološki procesi. Poleg tega imajo pri tem pomembno vlogo hormoni. Najpomembnejši hormonski signal stresa je hormon sproščanja kortikotropin (CRH), ki spodbuja sproščanje adrenokortikotropnega hormona (ACTH) iz hipofize. ACTH po krvnem obtoku doseže nadledvično žlezo, kjer spodbudi sintezo in sproščanje kortizola. Ta proces je potreben zato, da se organizem pripravi na nevarnost ali pobeg iz nevarnega položaja. Pri tem se izključijo trenutno nepotrebne in moteče dejavnosti pa tudi tiste, ki bi lahko pozornost preusmerile drugam; v stresnih situacijah dobivajo mišice več energije, človek ne čuti lakote, zmanjša se spolni nagon, poveča se koncentracija …
Več o stresu in načinih, kako se mu zoprstaviti preberite na forumu Antistresne strategije na >>
