Ljubljana – Novi kriteriji, po katerih v bolnišnicah dežurna mesta ohranjajo ali pa nadomeščajo z drugimi oblikami dela, lahko prinesejo tudi nove težave. Pričakovanje zdravnikov, da bodo lahko po prvem januarju izbrali tisto obliko dela, ki bo za njih ugodnejša, se namreč ni povsod uresničilo. Tistih, ki se jim bo plačilo znižalo, ni mogoče prisiliti, da bodo delali v okviru dežurnih mest, ugotavljajo v zdravniškem sindikatu Fides.
V Fidesu so se zavzeli za to, da se dežurstvo oziroma dežurna mesta v notranjih aktih zdravstvenih zavodov zaobide, nujno medicinsko pomoč pa se zagotavlja v okviru dela prek polnega delovnega časa ali drugih oblik. “Ponekod je to dobro urejeno, v mnogih zavodih pa ni, smo izvedeli. Bojim se, da bo znova veliko zmede in slabe volje. Če zdravniki menijo, da niso vrednoteni tako, kot bi morali biti, lahko prekličejo soglasja za nadurno delo oziroma se ne strinjajo z delom na dežurnem mestu. Če se bodo direktorji novega pravilnika držali kot pijanec plota, bo veliko težav, če bodo z zaposlenimi dosegli konsenz, pa težav ne bo,” ugotavlja predsednik Fidesa Konrad Kuštrin.
Po njegovih besedah so podali pripombe na novi pravilnik o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki pa jih na ministrstvu za zdravje niso upoštevali. O tem, kaj se dogaja v praksi, bodo govorili tudi v okviru predsedstva in glavnega odbora Fidesa, je povedal. Način, na katerega se je ministrstvo lotilo urejanja neprekinjene pomoči, pa je po Kuštrinovi oceni slab: “To je tako, kot da bi resno bolnega pacienta poslali na manikuro.”
