Nakupovanje privlači oba spola, četudi je med njima razlika: moški rajši zavijejo v trgovine z gradbenim in elektromaterialom ter v avtohiše, ženske pa v butike. Vsaka avtomobilska črpalka je danes že supermarket. Vsaka luksuzna turistična ladja ima v svojem trebuhu veličastne nakupovalne hodnike. Vsako letališče in vsaka večja železniška postaja imata nakupovalno središče, povezano s prometnimi izhodi. V London marsikdo ne potuje zaradi Towra, temveč zaradi luksuzne trgovine Selfridges, kjer so pred kratkim odprli največjo prodajalno čevljev na svetu. Milano pa doživlja tolikšen naval Japonk, obsedenih z znanimi znamkami, da si nekatere trgovine niso znale pomagati drugače kot s pravilom: ena stranka – en kos.
Štirje vzroki
Nekoč so ljudje hodili na lov ali nabirat sadeže narave, da so zadovoljili svoje vsakdanje potrebe. Nato so začeli potrebščine zamenjevati in nazadnje odkrili denar kot vsesplošno uporabno plačilno sredstvo. Najprej je človek kupoval, nato je začel nakupovati. Danes gre »v šoping«, kar ima več skupnega z lovom in nabiranjem kot pa z golim izdajanjem denarja. Pot je cilj, vsaka izložba razodetje, vsak oglas občutek sreče – od Chanela do Harleyja Davidsona. Trajnost je zgolj vprašanje cene. Čisto vest je treba dodatno plačati. Nakupovanje je neodvisno od okolja in nadstrankarsko.
Nikoli v zgodovini porabništvo ni imelo večje možnosti za svetovno potrditev in obvladovanje človeške zavesti kot danes. To se je zgodilo predvsem zaradi štirih vzrokov, ki od začetka 21. stoletja drug drugega spodbujajo kot nikoli poprej.
