S športom se lahko človek že od šolskih dni izogne tveganju za srčna obolenja. Po drugi strani pa ne velja pozabiti, da netreniranega organizma ne smemo preobremenjevati. To, denimo, potrjujejo dolgo trajajoča opazovanja zdravja tekačev na dolge proge.
Nezadostna pripravljenost na intenzivnejši telesni napor skupaj z bivanjem na višji nadmorski višini in nizki temperaturi pa pri zimskošportnih turistih lahko povzroči več infarktov, praviloma v prvih dneh dopusta v Alpah, pravi dr. Gert Klug z Medicinske univerze v Innsbrucku. Dr. Klug je s kolegi analiziral podatke več kot 1500 bolnikov, ki so jih v bolnišnico pripeljali zaradi težav s srcem. Ugotovili so, da jih je 170 – med njimi so bili predvsem turisti iz Nemčije in Nizozemske – doživelo srčni infarkt.
Pogosti infarkti
Približno 56 odstotkov infarktov se je zgodilo prva dva dneva po prihodu na zimski dopust. Pri tem so samo pri 19 odstotkih že prej diagnosticirali srčna obolenja. Ugotovili so tudi, da je bila več kot polovica bolnikov prej premalo telesno dejavna, bistveno manj, kot priporoča evropsko kardiološko društvo. Poleg tega je imelo 70 odstotkov bolnikov najmanj dva dejavnika za pojav srčno-žilnih obolenj – kajenje, sladkorno bolezen ali previsoko raven škodljivega holesterola.
