»Zemlja ne raste, človekova aktivnost pa zelo,« je nagovorila zbrane dr. Lučka Kajfež Bogataj, ambasadorka boja proti podnebnim spremembam, ki se je odzvala povabilu Društva za varstvo okolja Bled. »Podnebne spremembe niso edini problem, ki ga imamo. Zemlja je pod precejšnimi pritiski in enega problema se ne da rešiti posamezno. Naraščanje prebivalstva bi na videz ne bil okoljski problem, če ne bi imel tako daljnosežnih okoljskih posledic. Lani je znanost določila osem poglavitnih problemov, ki jih imamo: podnebne spremembe, ozonska luknja, pomanjkanje pitne vode, kmetijska zemljišča (treba se je vprašati, ali bo devet milijard ljudi še možno prehraniti), zakisanje oceanov, kemično onesnaženje in problema, ki sta povezana z dušikom in fosforjem. Ta dva sta bila nujno potrebna, da smo začeli populacijo na veliko prehranjevati in si pomagati z umetnimi gnojili. Rezultat seveda ni najboljši,« je opozorila dr. Bogatajeva.
Šestkrat več nas je kot v času Prešerna
Samo v eni uri se na svetu zavrže 18 tisoč mobilnih telefonov, ki še delajo, morda le barve nimajo več prave. V eni uri posekajo 1500 hektarov gozdov. »Evropa gozd čuva, ampak Evrope prav nič ne moti, če sekajo gozd v Braziliji, Brazilci pa potem za nas pridelujejo sojo. Soja gre za krmo našim piščancem, ki jih dobimo na krožnik. Ampak, mi ne sekamo dreves,« je na primeru ponazorila predavateljica.
