Suha koža zahteva največ nege. Če ni pretirano suha, je primerno negovana suha koža v mladosti zelo lepa, saj na koži ni širokih por in mastnega leska, nadležnih aken in mozoljev. Z leti (približno po petindvajsetemu letu), zlasti ob pomanjkanju ustrezne nege pa se hitro pojavijo gubice in srbeči lišaji. Na pogled je bledikasta, na otip pa tanka, vendar izsušena in hrapava, luščeča. Najbolj moteč je občutek zategovanja, skelenje in srbenje kože. Suha koža tako ni samo estetski, temveč tudi zdravstveni problem, saj takšna ne ščiti pred zunanjimi vplivi, kar je v zimskem času še bolj izrazito. Stanje še dodatno poslabšajo nizke zunanje temperature, mrzlo in vetrovno vreme ter suh zrak kot posledica centralnega ogrevanja (tedaj je koža še posebej suha). Ker je pojav tako pogost, ljudje večkrat simptome suhe kože ne jemljejo preveč resno in ukrepajo prepozno. Koža postaja razpokana, luskava, srbeča, pekoča, daje občutek trajnega neugodja in je kot takšna močneje podvržena vnetju in infekcijam. Srbenje na primer je lahko tako hudo, da moti spanec in druge vsakodnevne dejavnosti. Ponavljajoče drgnjenje in praskanje lahko proizvaja na posameznih področjih grobo kožo, kar povzroči boleče razpoke v koži.
Boljšo preventivo za suho kožo si morajo zagotoviti predvsem starejši ljudje, ker s staranjem pravzaprav vsaka koža postaja suha. Mnogo srbenja in vnetnih odzivov na koži starejših se da preprosto preprečiti s primernim, neagresivnim umivanjem in vsakodnevnim mazanjem kože z mastnimi kremami. Savnam in pilingu obraza se je bolje odreči, saj suha koža odstranjevanja odmrlih celic bistveno ne potrebuje. V nasprotju s splošnim prepričanjem, da je treba suhi koži dovajati ogromno vlage, je treba suhi koži dovajati predvsem dovolj maščobe.
