Kaj je dobro vedeti?
Življenje je hvale vreden dar, ki mu ni kaj dodati ali odvzeti. Zdravje kot ekonomski sestav pa je urejen dom, kjer so v rabi potrebne dobrine – umnega odmerka in najvišje mogoče vrednosti. Živeti zdravo pomeni spoštovati ta ekonomski red, ki temelji na končnih in omejenih materialnih dobrinah. Zdravilo je sredstvo – dohodek, s katerim se plačujejo. Umerjena dobrina je hrana za zdravje. Zlorabljeno zdravilo je (kot dohodek pri skopuhu) samo sebi dobrina in zlorabnež je zato razsipnež brez primere, ki mu nič ni mar za svoje zdravje. Sploh ne kupuje zdravilnih dobrin, za razliko od navadnega zapravljivca, ki jih s čezmernim nakupom zgreši. Tudi on je sredstvo za dosego cilja zamenjal za cilj.
Menjavo dohodka za dobrino je opravil v trenutku. Zdravilo je v hipu postalo največja dobrina oziroma najslajša hrana, zato je seveda ne bo zamenjal za nobeno drugo. Ne storiti nič za zdravje pa pomeni, da ga bo imel vedno manj, ker je tudi čas količina, ob kateri se odšteva vrednost bogastva po zakonu mejne koristnosti. Počasi, a temeljito, s čezmerno dobrino ga vleče tja, kjer onstran ne moreš nesti nič s seboj.
