Ljudje smo postali vsakodnevni nomadi, razdalje ne povzročajo več nikakršnih ovir
Vozimo se tudi takrat, ko bi lahko šli peš, starši vozijo otroke v šolo prav do vhodnih vrat. Če bi lahko, bi jih nekateri pripeljali še do stola v razredu. Čez lagodnost ga ni … Poleg tega vedno bolj opažam, da se že predšolski otroci vozijo na prvih sedežih avtomobilov in kombijev. Prilepljeni na prednja stekla vzbujajo veliko skrb, očitno samo tistih, ki to vidimo, ne pa tudi tistih, ki jih vozijo. Pri vseh akcijah in ozaveščanju ljudi to res nekako ne sodi več v ta čas. Bolj spominja na čase iz preteklosti, ko smo se nagnetli v fička, brez varnostnih pasov in otroških sedežev … Sedaj, ko je postala cesta bolj bojišče kot cestišče, smo se tudi mi začeli obnašati kot bojevniki.
