Ne smejo biti napačne, dvoumne ali zavajajoče! “Krepi naravno obrambo organizma ali imunskega sistema”, “ugodno vpliva na prebavo”, “proti izpadanju las”, “znižuje holesterol”, kdaj proizvajalci sploh lahko zapišejo takšne trditve?
Pri mnogih živilih lahko na etiketi preberemo različne navedbe in trditve o vplivih na zdravje in na človekovo počutje, na primer: “krepi naravno obrambo organizma ali imunskega sistema”, “ugodno vpliva na prebavo”, “proti izpadanju las”, “znižuje holesterol”, idr. Imenujemo jih zdravstvene trditve. Poglejmo, kako to ureja zakonodaja in katerim pogojem mora ustrezati živilo, da je lahko označeno s takšno trditvijo.
“Trditev” je vsako sporočilo ali predstavitev, s katerim se navaja, domneva ali namiguje, da ima živilo posebne lastnosti. Sporočilo je lahko predstavljeno tudi v slikovni ali grafični obliki, z različnimi simboli, z blagovno ali trgovsko znamko, ali z domišljijskim imenom. Sporočilo je torej vse, kar si lahko razlagamo kot prehransko ali zdravstveno trditev prehransko ali zdravstveno trditev in se uporablja pri označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil.
“Zdravstvena trditev” pomeni vsako trditev, ki navaja, domneva ali namiguje, da obstaja povezava med vrsto živila, med posameznim živilom ali med sestavino živila in človekovim zdravjem. Zdravstvena trditev je tudi izjava, da neko živilo pomembno vpliva na zmanjšanje tveganja za razvoj bolezni.
Na splošno za vse trditve velja, da ne smejo biti napačne, dvoumne ali zavajajoče. Zakonodaja tudi določa, da morajo biti zapisane na način, ki ga potrošnik lahko razume. Poleg tega trditve ali navedbe ne smejo spodbujati ali opravičevati pretiranega uživanja živila in namigovati, da si (samo) z uravnoteženo in raznoliko prehrano ne moremo zagotoviti ustreznih količin hranil.
