Kašelj lahko sprožimo zavestno (hoteno), včasih pa zakašljamo refleksno. Najpo- gosteje kašljamo zaradi draženja drobnih delcev prahu ali dima (kadilci), ki zaidejo v sapnik z vdihanim zrakom, ali pa zaradi večjih delcev, ki pridejo v sapnik iz ustne votline (delci hrane), želodca (dvigovanje), in zaradi odvečne sluzi, ki se tvori v zgornjih delih dihalnih poti. Dolgotrajno draženje lahko povzroči vnetje sapnika in sapnic, ki samo po sebi sproža kašelj, tudi ko osnovno draženje že mine. Živčni signal potuje najprej iz razdražene sluznice dihal v center za kašelj v centralnem živčnem sistemu, od tam pa potuje nazaj v prsni koš do mišic, ki sodelujejo pri kašlju. Kadar je kašelj produktiven (čisti dihalne poti), za zdravljenje uporabljamo sredstva, ki utekočinijo sluz, da postane manj gosta in lepljiva in jo zato lažje izkašljamo. Ta sredstva, ki kašelj olajšujejo, farmacevti imenujemo ekspektoransi. Kadar pa je kašelj neproduktiven, uporabljamo sredstva, ki ga ublažijo ali odpravijo. To so sredstva za umirjanje kašlja, ki jih strokovno imenujemo antitusiki. Droge lahko predelamo v različne zdravilne pripravke. Za zdravljenje kašlja so priljubljeni sirupi, ki vsebujejo zmesi antitusičnih ali ekspektorativnih drog, v nekaterih primerih pa tudi kombinacijo obojih. Članek je za revijo Herbika pripravil:Doc dr. Samo Kreft, mag. farm. Katedra za farmacevtsko biologijo Fakulteta za farmacijo
Več »
Več »
