V svetu je poznanih približno 800 vrst klopov, med njimi jih 8 vrst uvrščamo med prenašalce povzročiteljev bolezni. Ixodes ricinus, pri nas ga imenujemo navadni klop, je najbolj pomembna in najbolj razširjena vrsta v Evropi. Najdemo jih praktično na celotnem območju Evrope, do nadmorske višine 1100 m. Najbolj jim ustreza vlažno in zasenčeno okolje, najpogosteje pa živijo na območjih listnatih gozdov z bujno podrastjo. Aktivnost klopa je odvisna od zunanje temperature. Kadar je temperatura nižja od 5-70C, klopi mirujejo. Običajno čaka klop na gostitelja v podrasti pri tleh. Ni popolnoma znano, na kakšen način gostitelja zazna, saj je slep. Najbolj verjetno je, da zazna toploto in premikanje vegetacije v svoji bližini. Življenski ciklus ima več faz razvoja. Celoten proces od jajčeca do odrasle živali pa lahko traja od enega do treh let. Odrasla samička je velika približno 3-4 mm, samci pa so nekoliko manjši. Da se lahko razvija naprej, mora vsak razvojni stadij zajedati gostitelja. Gostitelji so najpogosteje mali gozdni sesalci in ptiči, lahko pa tudi večje živali. Človek je le slučajni gostitelj.
Pri prehodu na človeka pride klop najpogosteje v stik z okončinami in išče pot do kože. Išče tiste predele kože, ki so nežnejši in je prodor lažji. To so zlasti predeli na zadnji strani kolenskega sklepa, pod pazduho ali v dimljah. Ko najde ustrezno mesto, kar lahko traja več ur, se prične pritrjevati. Tudi pritrjevanje samo traja lahko precej časa. Šele ko je klop trdno pritrjen, začne sesati kri ali medcelično tekočino. Klopov ugriz je neboleč, ker izloči pred sesanjem nekaj sline, ki vsebuje snov, ki povzroči lokalno omrtvičenje in snov, ki prepreči strjevanje krvi. Klop ostane pritrjen različno dolgo, lahko tudi 14 dni. V nekaterih primerih ostane ugriz klopa neopažen, zlasti kadar gre za samca, ki se prehranjuje s tkivno tekočino, ali pa da so klopi v zgodnji razvojni fazi, ko so še zelo majhni in jih težko opazimo.
Klopi se okužijo ob zajedanju gostitelja, ki ima v krvi povzročitelja. Ostanejo kužni ves čas življenja, povzročitelje pa prenašajo samice tudi na svoje potomce. V Sloveniji je dokazano, da prenašajo klopi najmanj dva povzročitelja bolezni in sicer: povzročitelja klopnega meningitisa in borelioze.
Nevarnost ugriza klopa zmanjšamo:
- tako, da se oblečemo v oblačila iz gladkega materiala, kar klopom otežkoča oprijemanje,
- vse odkrite dele telesa večkrat premažemo s snovmi, ki odvračajo mrčes,
- kljub tem ukrepom pa je potrebno takoj po vrnitvi domov opraviti temeljit pregled telesa.
Če klopa opazimo na telesu, ga je potrebno čimprej odstraniti. Dalj časa je prisesan, tem večja je možnost obolenja. Predlagamo, da za odstranjevanje klopov uporabite posebno pinceto, namenjeno odstranjevanju klopov, ki jo lahko kupite v lekarnah.
Vir:www.zzv-ce.si
Preberite si še:
