Dolžnost vsakogar izmed nas je, da sami skrbimo za svoje zdravje in ga skušamo ohranjati. Otrokom moramo to odgovornost privzgojiti že v zgodnjem otroštvu.
Pomembno je, da se naučijo, kaj je zanje zdravo in kaj ni. To je njihova pravica, dolžnost odraslih pa je, da jih tega naučimo. Seveda ni dovolj, da smo jim samo učitelji, biti jim moramo tudi dober zgled za zdrav način življenja. Pomembno je, da začnemo že tedaj, ko otrok začne zaznavati okolje in se začenja učiti. Odraščajočemu otroku postanejo nekatere vrednote kmalu prisila.
Za mizo je lepo
Poskrbeti moramo, da hrano skupaj z otroci uživamo v prijetnem družinskem okolju, ob lepo pogrnjeni mizi in počasi. Hrano je treba dobro prežvečiti. Zato je prav, da med hranjenjem ne govorimo preveč. Ne rešujmo žgočih problemov, kadar jemo. Če se že hočemo pogovarjati, naj bo to prijeten ali šaljiv razgovor. Tudi to je znak lepega vedenja ali obnašanja pri mizi, ki ga otroci tako radi posnemajo.
Nasvet in prošnja tistim odraslim, ki kadijo, naj tega ne počenjajo. To so tudi želje mnogih otrok, posebno šolarjev, ki so jih odkritosrčno napisali v anketah, na vprašanje: “Kdaj in zakaj si najbolj srečen, ko si pri jedi?” Najbolj mi je ostal v spominu nek šolar, ki je zapisal: “Jaz pa sem najbolj nesrečen, ko mama in oče prižgeta cigareto, ko jaz še jem. Dostikrat sem ju že prosil, naj ne kadita, pa nič ne pomaga. Rad bi bil tudi jaz srečen.”
Avtorica: Emilija Pavlič
Povzeto po knjigi Za otroke kuhajmo zdravo
