Dopusti, izleti v naravo, obilje zelenjave in sadja na tržnici in v domačih vrtovih, ponosni ribiči s svojim ulovom, gobarji, ki natančno obvladujejo svoja skrivna najdišča gob, nabiralci gozdnih sadežev, pa tudi vročina, žeja, večja nevarnost, da se živila pokvarijo – vse to so znaki poletja. Ne samo lahkotnejši način oblačenja, tudi lahka, bolj osvežujoča prehrana pripomore k boljšemu počutju ljudi v poletnem obdobju in prav poletje je čas, ko je najlažje slediti priporočilom za varovalno prehrano, jih preizkusiti in uvesti v svoje prehranske navade.
Poletje je prav gotovo čas, ko lahko “preklopimo” na sredozemsko prehrano. Sredozemska prehrana je zdrava, saj so številne študije o prehranskih navadah in pojavih bolezni srca in ožilja dokazale, da Ijudje, ki se hranijo z veliko sadja in zelenjave, s testeninami, nemastnim mesom, ribami in oreščki ter belijo z 
olivnim oljem, začinjajo s česnom in pri jedi popijejo kozarček rdečega vina, redkeje obolevajo za boleznimi srca in ožilja kot Ijudje, ki se hranijo na drugačne načine.
Ne glede na to, ali imamo raje ribe ali, belo perutninsko meso, kunce ali divjačino vse lahko pripravljamo z olivnim oljem in velikimi količinami zelenjave. Značilnost sredozemske prehrane so tudi zelenjavne jedi, jedi pripravljene iz testenin ali riža z različno zelenjavo ter različne mešane solate za glavno jed v obroku. Obilje raznolike zelenjave, predvsem paradižnika, paprike, jajčevcev, bučk in jedilnih buč, kumar, brokolijev, stebelne zelene, pora in druge zelenjave ter sadja, ki poleg prehranskih vlaknin, rudnin in večjih količin vitaminov vsebujejo tudi druge antioksidante (npr. oranžno barvilo paradižnika), ima pomembno vlogo pri preprečevanju ateroskleroze.
Poleti je te zelenjave in sadja na pretek, in samo od znanja in domišljije kuharja je odvisno, koliko raznolike zelenjave bo pripravil in koliko bogatejša in zdravju primernejša bo taka hrana.
Poleti obudimo zajtrk
Raziskave prehranskih navad Slovencev kažejo na nezdrav ritem prehranjevanja. Le nekaj več kot polovica odraslih zajtrkuje vsak dan in približno 60 % jih vsak dan tudi večerja ob tem, da vsa prehranska priporočila poudarjajo pomen zajtrka ter predlagajo vsaj tri obroke na dan. Poleti, v času dopusta, ko se dan začenja brez nadležne budilke in nas ne priganjajo sekunde, je najprimernejši čas, da se ponovno naučimo zajtrkovati. Začnimo dan s svežim sadežem, polnozrnatim kruhom (lahko tudi polnozrnato žemljo ali bombetko), namazanim z zelenjavnoskutnim namazom, pripravljenim iz puste skute ali obloženim z mesninami, ki nosijo znak varovalnega živila, ali z rezinami paradižnika, paprike ali kumar, ter pijačo iz delno posnetega ali posnetega mleka (tudi tu je znak varovalnega živila dober vodnik).
Izbira živil z znakom varovalnega živila, ki so primerna za zajtrke, je obsežna, in prav vsak si lahko izbere takega, ki mu je najbolj všeč. Če bomo hrano servirali tako, da tudi oči ne bodo ostale lačne, ni bojazni, da se ne bi dobro nazajtrkovali in začeli dan polni energije. In šele po zajtrku naj sledi kava, ki je žal velikokrat edino, kar zaužijemo pred odhodom od doma.
Do štiri litre vode na dan
Poleg primerne izbire živil in režima hranjenja pa ne smemo pozabiti tudi na pitje. Človek potrebuje že za 
normalno delovanje telesa v zmernih klimatskih pogojih in ob zmernem delu približno 2,5 litra vode na dan. Poleti, ko naraste zunanja temperatura, in že ob malo povečani fizični aktivnosti pa se te potrebe še bistveno povečajo (do 4 litre). Potrebno vodo dobimo s pitjem vode, mineralnih vod, sadnih in zelenjavnih sokov (najbolj priporočljivi so sveže stisnjeni sokovi iz sezonskega sadja in zelenjave), čajev sobne temperature, svežim sadjem, svežo zelenjavo in vodo, ki je v kuhanih jedeh. Žeje, ki nas opozarja na pomanjkanje vode v telesu, ne zanemarjajmo.
Izogibajmo pa se alkoholnih in sladkih pijač, saj žejo samo še povečujejo. Čeprav si poleti običajno želimo čim bolj hladno pijačo, pa nas pogosto bolj odžeja pijača sobne temperature (na primer nesladkan čaj, mineralna voda in podobno).
Kaj pa higiena?
Poletje je čas potovanj, včasih tudi v dežele, kjer je za higieno slabše poskrbljeno. Prav tako vročina, življenske razmere , neustrezni pogoji shranjevanja živil, pomanjkanje pitne vode ali neustrezno vzdrževanje sanitarije tudi pri nas lahko povzročijo, da se živila pokvarijo.
Bodite pozorni, da vam prebavne motnje ne bodo pokvarile dopusta. Pazite, da bodo živila primerno shranjena, če jih nosite s seboj ali si sami pripravljate hrano (hladilnik ali hladilna torba) izbirajte lokale, ki so higiensko urejeni in vam ponudijo tudi hrano, ki je pripravljena po načelih varovalne prehrane (ponekod vam že ponujajo varovalne jedilnike ali varovalna jedila, ki so posebno označena), izogibajte se ” ulične prehrane” v deželah, kjer higiena ni najboljša, pa čeprav še tako prijetno diši in je videti vabljiva; če posumite, da je kakovost vode dobra, pijte raje ustekleničeno, sadje in zelenjavo vedno operite v pitni vodi. V deželah kjer ni dovolj pitne vode, uživajte samo sadje, ki se lahko olupi, na mesto svežih solat le kuhane in pijte iz prekuhane vode (npr. čaj).
V prejšnjih letih smo v reviji objavili, že precej receptov, ki so bili prilagojeni smernicam varovalne prehrane, tej izbiri dodamo nekaj novih, pripravljenih iz različne zelenjave in oblikovanih tako, da jih lahko jemo tudi hladne, saj nam poleti topla hrana ne prija preveč.
Piše: Maruša Pavčič, univ. dipl. inž.
Ali vas zanima, kako kombinirati živila glede na posebne prehranske zahteve? Več na forumu Prehrana in varnost živil.
Pripravili po izboru MON-a in v sodelovanju s Študentsko organizacijo Slovenije http://www.jemzdravo.si/.
