Na Onkološkem inštitutu morajo delati z napravami “muzejske” starosti, ki so tudi, opozarjajo že leta, premalo natančne. Državni zbor je pred kratkim vendarle odobril denar za nakup novih naprav, toda spet bo zadostoval zgolj za krpanje. Čeprav gre za ogromne zneske, so poslanci odobrili le dobro polovico denarja za nujno potrebne naprave. Drugo polovico naj bi zbrali prihodnje leto, takrat pa naj bi se tudi že začeli seliti v nove prostore.
“Opremo, za katero smo zdaj vendarle pripravili razpis, bi potrebovali že pred dvajsetimi leti,” je bil vesel, a hkrati ogorčen nad tistimi, ki odločajo, direktor za finance pri Onkološkem inštitutu Rudolf Vardijan . Zdaj so dobili 350 milijonov tolarjev, potrebnih za nakup CT-aparata in tridimenzionalnega načrtovalnega sistema, toda pričakovali so 650 milijonov. “Potrebovali bi še linearni pospeševalnik, toda potrebnih tristo milijonov naj bi nam odobrili šele prihodnje leto. Opozarjam pa, da bo takrat ta aparat stal več, saj bi ga zdaj lahko kupili v paketu z drugima dvema.” Zdaj čakajo, da bo ministrstvo za zdravje odobrilo razpisno komisijo, do konca leta naj bi izbrali ponudnika, prihodnje leto pa naj bi CT-napravo in načrtovalni sistem tudi vgradili.
Specialist za radioterapijo pri Onkološkem inštitutu doc. dr. Hotimir Lesničar je pojasnil, da gre za veliko natančnejše naprave, kot sta dve tehnološko zastareli kobaltni obsevalni napravi, s katerima delajo zdaj. “Linearne pospeševalnike bomo lahko povezali z načrtovalnim sistemom in diagnostičnim CT-aparatom ter z njimi natančno določili lokacijo tumorja in zdravih tkiv v okolju. Natančno bomo lahko z njimi določili tudi velikost tumorja, odmerek in druge pogoje obsevanja, da bomo čim bolj zaščitili zdrava tkiva. Že zdaj lahko sicer pozdravimo veliko tumorjev, toda zaradi nenatančnih aparatov lahko pri tem na zdravih tkivih povzročimo trajne poškodbe in bolnik, sicer ozdravljen raka, lahko ostane invalid.” Naprave, ki so, kot pravi doc. dr. Hotimir Lesničar, v zahodni in severni Evropi, pa tudi na Poljskem in Madžarskem že običajni del zdravljenja z obsevanjem, bodo omogočale tudi daljše spremljanje obsevanja in olajšale dokumentiranje postopkov. V sistem si želijo nekoč povezati šest linearnih pospeševalnikov, kar bi ob sedanjem številu obsevanj na leto, ki jih je okoli pet tisoč, zadostovalo.
Novih naprav, je pojasnil Rudolf Vardijan, ne bodo selili v nove prostore, ki jih že od leta 1996 gradijo ob sedanjem Onkološkem inštitutu, ampak bodo ostale v sedanji glavni stavbi, ki jo bodo tudi po selitvi uporabljali za teleradioterapijo oziroma obsevanje na daljavo. Kdaj bo selitev prahiradioterapije, ki zdaj deluje v najtežjih razmerah, pa tudi selitev vseh drugih oddelkov inštituta, ki vsako leto sprejme pet tisoč bolnikov in kjer opravijo 70.000 ambulantnih pregledov na leto, pa še vedno nihče ne ve. Ta čas sta kirurgija in diagnostika nastanjeni v najstarejši stavbi A, interna bolniška oddelka in del uprave so v pred kratkim obnovljeni stavbi B, stavba C gosti upravo, predavalnico in bolniške oddelke, stavba D pa ambulante in laboratorije. “Letošnjih načrtov in načrtovane porabe denarja se za zdaj držimo, tako da upamo, da se bomo v stavbo H, kjer bosta bolniški oddelek in lekarna, začasno pa tudi ambulante, selili v letu dni. Sočasno teče tudi gradnja stavbe E, v kateri bo kirurgija, pripravljamo pa se še na prenovo prostorov v stavbi D in nadzidavo dveh nadstropij,” je povedal doc. dr. Hotimir Lesničar. Do zdaj so za nove prostore porabili dobre tri milijarde tolarjev, letos jim je država namenila še milijardo, da bi delo končali in za vso potrebno opremo pa bi, je že pred časom opozoril direktor Onkološkega inštituta dr. Albert Peter Fras , potrebovali kar deset milijard.
Ne le da so zidovi Onkološkega inštituta stari tudi več kot stoletje, še huje je, da je tudi oprema povsem zastarela.
