Ko pomislimo na raka glave in vratu, večina najprej pomisli na dolgoletne kadilce ali ljudi, ki pogosto posegajo po alkoholu. A zdravniki v zadnjih letih opažajo zanimiv in hkrati zaskrbljujoč pojav – vse več bolnikov z določenimi oblikami raka ustnega žrela nima nobenega od teh klasičnih dejavnikov tveganja. Gre za sicer zdrave, aktivne moške v najboljših letih, pogosto okoli 50. leta starosti, ki ne kadijo in ne pijejo pretirano.
Zakaj se ta oblika raka vse pogosteje pojavlja tudi pri ljudeh, ki jih sicer ne bi uvrstili med najbolj ogrožene?
Odgovor se skriva v dejavniku, ki ga večina še danes povezuje predvsem z ženskami in rakom materničnega vratu, čeprav je njegova vloga precej širša. Gre za HPV oziroma človeške papilomaviruse – skupino več kot 200 sorodnih virusov, ki okužijo kožo in sluznice ljudi. Okužba je zelo pogosta, saj se po ocenah strokovnjakov z enim od njih vsaj enkrat v življenju sreča večina spolno aktivnih ljudi. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v Sloveniji zaradi rakov, povezanih z okužbo s HPV, vsako leto zboli približno 200 ljudi.
V porastu je rak, ki ga mnogi še vedno ne povezujejo s HPV
Med obolenji, ki jih stroka vse pogosteje povezuje z okužbo s HPV, je tudi rak ustnega dela žrela. Gre za raka v predelu mandljev in korena jezika, katerega pojavnost v zadnjih letih narašča tako v tujini kot pri nas. Na to opozarjaizr. prof. dr. Robert Šifrer, dr. med., predstojnik Klinike za ORL in CFK Ljubljana:
S HPV povezani raki ustnega žrela predstavljajo vse pomembnejši delež rakov glave in vratu, njihova incidenca v razvitem svetu in v Sloveniji narašča. V Sloveniji na leto ugotovimo približno 500 novih bolnikov z rakom glave in vratu, med njimi okrog 120 bolnikov z rakom ustnega žrela. Pričakujemo pa, da bo s HPV povezanim rakom ustnega žrela delež naraščal, kot je to opaziti v državah zahodnega sveta.
Posebnost te oblike raka je, da pogosto prizadene ljudi, pri katerih tega morda sploh ne bi pričakovali “S HPV povezanim rakom ustnega žrela obolevajo mlajši bolniki bele rase, stari okrog 50 let, moškega spola, sicer zdravi in v najboljših letih. Pri teh bolnikih ne gre za zlorabo tobaka ali alkohola.”
Prvi znaki so lahko skoraj neopazni
Prav zato je ta oblika raka toliko bolj zahrbtna – začetni simptomi so pogsto zelo blagi in jih bolniki najprej hitro pripišejo manj resnim težavam. Najpogosteje opisujejo draženje v žrelu, občutek tujka v grlu ali manjše bolečine pri požiranju. Velikokrat pa se prvi resnejši znak pojavi šele kot oteklina na vratu, ko se je bolezen že razširila na bezgavke.
Zdravljenje je naporno, posledice pa lahko trajne
Zdravljenje raka ustnega žrela je pogosto zahtevno in za bolnika zelo obremenjujoče. Običajno vključuje operacijo, obsevanje ali kombinacijo obeh, pri napredovalih oblikah bolezni pa zdravniki posežejo tudi po kemoterapiji, imunoterapiji in bioloških zdravilih.
Kot opozarja Robert Šifrer, dr. med., bolezen kljub napredku medicine pri številnih bolnikih pušča resne posledice!
Čeprav je prognoza boljša v primerjavi z rakom pogojenim z alkoholom in tobakom, vsi bolniki žal ne preživijo. Nekateri imajo lahko funkcionalne in estetske posledice, kot so odprtina na vratu za dihanje, odprtina skozi kožo trebuha za hranjenje, brazgotine na vratu.
Tudi rak zadnjika je tesno povezan s HPV
Med manj znanimi, a pomembnimi posledicami okužbe s HPV je tudi rak zadnjika. Gre za redkejšo obliko raka, ki pa je po besedah stroke zelo pogosto povezana prav s tem virusom. Kot pojasnjuje specialistka kirurgije Urška Kogovšek, dr. med., iz UKC Ljubljana: “Rak zadnjika sodi med redke rake in je povsem druga bolezen kot rak danke. Po podatkih Registra raka Republike Slovenije v zadnjih letih letno zboli približno 20 do 35 bolnikov.” Čeprav gre za redkejše obolenje, je povezava z virusom izrazita – kar 90 odstotkov primerov je povezanih z okužbo s HPV.
90 odstotkov rakov zadnjika je povezanih z okužbo s HPV. In pred to okužbo, tem rakom, lahko svoje otroke zaščitimo s cepljenjem!
Dr. Kogovšek ob tem opozarja, da okužba pogosto dolgo ostane neopažena, posledice pa so nepredvidljive: “Zboli lahko vsak. Po epidemioloških ocenah bo približno 1 od 100 ljudi (≈1 %) tekom življenja zbolel za rakom, ki je posledica okužbe s HPV. Za okužbo vemo, da je asimptomatska in večinoma preide brez posledic – ne vemo pa, kdo bo imel posledice: lahko samo kot bradavice ali pa kot smrtno rakavo obolenje. Petletno preživetje bolnikov z rakom zadnjika v evropsko primerljivih populacijah znaša približno 60–70 %, pri zgodaj odkriti lokalizirani bolezni pa presega 80 %, medtem ko ob metastatski, razširjeni bolezni pade na približno 35 %.”
Številke, ki opozarjajo
- 1 od 100 ljudi bo v življenju zbolel za rakom, povezanim s HPV
- 90 % raka zadnjika je povezanega z okužbo s HPV
- Zgodnje odkritje pomeni več kot 80 % možnost preživetja
- Pri razširjeni bolezni preživetje pade na 35 %
Pri HPV ni mogoče napovedati, kdo bo imel posledice
Ena največjih težav pri okužbi s HPV je njena nepredidljivost. Pri večini ljudi okužba mine brez težav, zdravniki pa ne morejo vanprej vedeti, pri kom bo virus izginil brez posledic in pri kom bo čez leta povzročil resnejše zdravstvene zaplete.
Na to opozarja tudi dr. Kogovšek: “Za okužbo ne vemo, je asimptomatska in večinoma preide brez posledic. Ne vemo pa, kdo bo posledice imel. Lahko samo kot bradavice ali pa kot smrtno rakavo obolenje. Prav zato strokovnjaki poudarjamo pomen preventive.”
Pred številnimi posledicami okužbe se je mogoče zaščititi
Čeprav okužbe s HPV pogosto potekajo brez simptomov, danes obstaja učinkovit način zaščite pred najnevarnejšimi tipi virusa. Kot poudarja izr. prof. dr. Robert Šifrer, dr. med.: “Z nacionalnim cepilnim programom proti HPV, ki omogoča cepljenje vseh do 26. leta starosti, bomo lahko bolezen preprečili. Zato vsi, ki se ukvarjamo z diagnostiko in zdravljenjem raka glave in vratu, vključno s HPV povezanim rakom ustnega žrela, spodbujamo cepljenje.”
Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da gre za eno redkih preventivnih možnosti, s katero lahko neposredno zmanjšamo tveganje za razvoj več vrst raka.
