Nova raziskava, objavljena v reviji Diabetes, prinaša zanimive ugotovitve o tem, kako geni vplivajo na našo sposobnost ohranjanja izgubljene teže, še posebej v predelu trebuha. Te ugotovitve bi lahko pripomogle k prilagojenim pristopom hujšanja in boljšemu razumevanju težav, s katerimi se mnogi srečujejo pri ohranjanju nove postave.
Raziskava je pokazala, da imajo ljudje, ki so genetsko nagnjeni k trebušni debelosti, po hujšanju večjo možnost, da spet pridobijo kilograme okoli pasu. Po drugi strani pa tisti z genetsko nagnjenostjo k večjemu ITM ne pridobijo nujno nazaj izgubljenih kilogramov.
Zakaj je to pomembno?
Vsi, ki so kdaj poskusili izgubiti kak kilogram, vedo, kako težko je težo ohraniti. Običajno je trend tak, da ljudje v šestih mesecih izgubijo med 7 in 10 odstotkov svoje telesne teže, a v naslednjih letih večina ponovno pridobi izgubljene kilograme. Omenjena študija temelji na podatkih raziskave Look AHEAD, v kateri so sodelovali posamezniki s sladkorno boleznijo tipa 2 in prekomerno telesno težo.
Izsledki raziskave so pokazali, da so bile spremembe v obsegu pasu med ponovnim pridobivanjem telesne teže drugačne kot spremembe v splošni debelosti, kar kaže na ločeno genetsko zasnovo med obema oblikama pridobivanja maščobe. Raziskovalci so ugotovili, da se geni, povezani s trebušno maščobo, izražajo v maščobnih tkivih, medtem ko se geni, povezani s splošno debelostjo, izražajo v osrednjem živčevju. Ta razlika v izražanju genov je ključna za razumevanje, kako lahko genetika vpliva na to, kje v telesu se kopičijo maščobe.
Kaj to pomeni za prihodnost hujšanja?
Genetsko testiranje postaja vse bolj dostopno in cenovno ugodno. Raziskovalci so optimistični glede možnosti, da bi s pomočjo teh testov lahko prepoznali posameznike, ki imajo večjo genetsko nagnjenost k ponovnemu pridobivanju trebušne maščobe. S tem bi lahko prilagodili pristope k izgubi teže in morda ponudili bolj ciljano terapevtsko pomoč.
