Žena bi trojčka z njenim prijazeljem
Pozdravljeni,
hvala, da ste tako odkrito zapisali svojo dilemo. Že samo to, da o tem razmišljate in iščete odgovor, kaže na to kako pomemben vam je ta odnos. Vaše vprašanje v resnici ni le: »Ali naj ji dovolim?« Ampak predvsem: »Kaj to pomeni za naju?« in »Kaj ob tem čutim jaz?«
Pomembno je, da se za trenutek ustavite pri sebi. Kako se ob ženini želji počutite? Čutite radovednost? Strah? Bolečino? Ljubosumje? Vznemirjenje? Zmedo? Vaš notranji odziv je ključen pokazatelj, kaj je za vas varno in sprejemljivo. V odnosih, kjer se odpira vprašanje vključevanja tretje osebe, ni pravih ali napačnih odločitev, so pa zelo realne posledice. Takšne odločitve vplivajo na občutek varnosti, zaupanja in bližine med partnerjema. Če eden od partnerjev vstopi v to iz strahu pred izgubo ali iz želje, da bi ugodil drugemu, lahko to kasneje povzroči zamero ali notranjo stisko.
Zato si morda namesto vprašanja »Ali naj ji dovolim?« raje zastavite naslednja vprašanja:
– Ali je to tudi moja želja?
– Bi se ob tem počutil spoštovanega in varnega?
– Ali s tem ohranjava ali ogrožava najino povezanost?
Zelo pomembno je tudi vprašanje, zakaj si vaša žena tega želi. Gre za raziskovanje? Ali ji je v odnosu dolgčas? Ali ima nezadovoljene potrebe in katere? Ali gre za fantazijo? Si jo res želi izživeti ali o tem samo razmišlja in potrebuje sogovornika?
O tem se je smiselno pogovoriti odprto in brez obtoževanja. Če bi se odločila za tak korak, mora biti odločitev resnično skupna! Ne sme biti izsiljena, ne pod pritiskom in ne zato, ker bi se kdo bal drugega izgubiti. In povsem legitimno je, če odgovor v vas ostaja: »Ne, s tem nisem v redu.« To ne pomeni, da ste zaprt ali manj odprt človek. Pomeni le, da poznate svoje meje.
Če čutite, da je tema prevelika za vajin trenutni odnos, je lahko varen okvir partnerske terapije zelo dragocen. Takšna vprašanja pogosto razkrijejo globlje potrebe po bližini, potrditvi ali varnosti.
Najprej pa poskrbite zase in za svojo notranjo jasnost!
Želim vam veliko poguma in miru pri raziskovanju tega vprašanja.
Srečno,
Eva Erpič, mag. zakonskih in družinskih študij, psihoterapevtka
http://www.evaerpic.si
Gospa Eva Erpić lahko vas je sram saj več kot očitno promovirate svoje terapije in sebi delate ,,reklamo” ter nagovarjate ljudi na ta sranja (s tem ko ste pripeli link vaše spletne strani in nabijali o neki terapiji).
Kr neki ! Kr neki filozofirate u tri krasne; tudi če je gospe kot vi pravite ,,dolgčas” v zvezi ali pa ima neke bolane fetiše nebi niti v sanjah pomislila da bo svojo zvezo popravila z tretjo osebo oz. tako da jo bo drug moški nabijal njen bo pa kot poscan gledal in se strinjal. To ni normalno. Ljudje ki se ljubijo tega nikoli ne bi pomislili. Če si kdo želi popestriti odnos je normalno da gresta na kak podaljšan vikend skupaj na morje, romantično večerjo in druženje, kak izlet, aktivnost, šport, sprehod itd.
NIKAKOR pa se ne pomisli na to da bi varala partnerja. Ta zakon je že zavožen …
Sramota za vas. Lp
Pozdravljeni,
razumem, da vas je tema močno vznemirila in da imate do nje jasno stališče. O odnosih in spolnosti imajo ljudje zelo različna prepričanja, pogosto povezana z njihovimi vrednotami, izkušnjami in pogledom na partnersko zvestobo.
Naj najprej poudarim, da nikogar ne nagovarjam k varanju ali rušenju odnosa. Moje delo je usmerjeno v to, da ljudem pomagam raziskovati svoje občutke, meje in potrebe na varen in odgovoren način. To vključuje tudi pogovore o težkih, neprijetnih ali družbeno občutljivih temah.
Ko odgovarjam na vprašanja, ne promoviram določenega načina življenja, temveč spodbujam iskren dialog med partnerjema. Odločitev, kako bo par živel svojo intimo, je vedno njuna, seveda pod pogojem, da temelji na soglasju, spoštovanju in odprti komunikaciji.
Vaše mnenje, da je zvestoba temelj odnosa, je povsem legitimno. Hkrati pa obstajajo pari, ki odnose razumejo drugače. Moja naloga ni presojati, temveč pomagati ljudem, da ravnajo odgovorno do sebe in do drugih.
Kar zadeva povezavo do moje spletne strani in transparentnost glede mojega dela razumem kot korektno, ne kot vsiljevanje. Ljudje imajo vedno možnost, da vsebino sprejmejo ali preskočijo.
Vesela bom razprave, ki ostane spoštljiva, tudi kadar se ne strinjamo. In še ena pomembna stvar je, da se moj priimek piše s trdim č. Hvala za korektnost v naprej.
Lep pozdrav,
Eva Erpič
Pozdravleni 🙂
Eva, lepo ste napisali. Res je da nekateri zamahnejo z roko rekoč:, ah, kaj bo to, če me vara. 🙃A koliko je takih? V procentih, prosim.
Dal sem to skozi oz. dajem to skozi, že krepko leto 😪. V začetku sem vedel, čutil, da me najbrž vara z nekom. Ok, ni v redu ampak posledice bo sama nosila! Če bo zanosila bo morala sama reševat! Tako nekako sem takrat mislil, Kakšna2 meseca. Potem pa mi enkrat da v roko telefon, da ji pomagam po spletu plačat položnico, pa mi ven padejo sporočila na messengerju ljubim te in podobno No, rekel sem si sam pri sebi, pa končajmo to. Spregovorim, sprašujem, kričim očitam… To ni bil konec, bil je začetek enega obupnega obdobja, ko moja duša ni več našla miru☹️. Zakaj to tako boli? 🥺 Zakaj duša ne najde mira? Zakaj si eni vzamejo življenje zaradi tega?☠️ Mi lahko kdo to pove??? A kdo to ve? Eva, poznate odgovor? Sivc, to ne bo v redu! To zna vse spremeniti. kot bi živel v drugi dimenziji kot živiš zdaj. Mogoče se motim, a raje vzemi v zakup ta pomislek. Srečnež si, da te je vprašala, mene ni, je kar storila.
Hvala, da ste to delili. Res se čuti, koliko bolečine je v ozadju tega, kar opisujete. In ne, niste edini, ki to doživljate tako intenzivno. Raziskave kažejo, da nezvestoba pri večini ljudi sproži zelo močan stresni odziv, podoben travmi. Ne gre samo za “prevaro”, ampak za izgubo varnosti, zaupanja in občutka realnosti. Zato to tudi tako boli.
Ko izvemo za nezvestobo, se v nas pogosto podre občutek, da poznamo partnerja, da je naš odnos varen prostor in pogosto se podre tudi del naše lastne vrednosti.
Na vprašanje: “zakaj duša ne najde miru” pa lahko odgovorim, da zato, ker telo in psiha to doživita kot izgubo navezanosti. In naš živčni sistem je na to izjemno občutljiv. V ozadju se aktivira isti sistem kot pri izgubi ali zapuščenosti, zato so občutki lahko tako močni, da nekateri res ne zdržijo. In tukaj je pomembno eno: to, kar doživljate, ni znak šibkosti! To je znak, da vam je odnos nekaj pomenil. Kar pa dolgoročno naredi razliko, ni samo to, kaj je partner naredil, ampak kako se s tem soočite in kaj iz tega naredite zase. Če ste v tem že leto dni, potem si res zaslužite podporo, ker postanejo izčrpavajoči vsi občutki, ki jih nezvestoba prinese (krivda, jeza, zalost, sram, itd.).
Zelim vam veliko poguma na tej poti,
Mag. Zakonskih in druzinskih studij Eva Erpič