Opažam, da se nekateri pogosto nasmihate izbiri mojega “nicka”, tako da nekaj besed posvetim tej izbiri.
Mislim, da ni nikogar med nami, ki bi pobliže pogledal svoje življenje in bil s tem, kar vidi, popolnoma zadovoljen. V neki točki spoznamo, da ni enostavnega načina obstoja, da nas ne spremljata stalen občutek varnosti in ljubezni.
Naša življenjska zgodba pripoveduje o srečnem otroštvu, ljubih osebah, o tisočih lepih spominih, uspehih, obenem tudi o vseh oblikah našega trpljenja: o bolečinah, krivicah, nesreči, osamljenosti, pravarah in zlorabah.
Včasih imam občutek, da naše življenje potuje z neznansko hitrostjo skozi čas in prostor. Takrat pomislim, da smo podobni kometom, ki so ločeni od svoje zvezde, in z veliko hitrostjo drvijo skozi temo kozmosa proti drugi zvezdi, ki jih privlači s svojim ognjem.
Včasih dobim občutek, da se ne zmorem ustaviti, da je privlačna sila zvezde na poti premajhna in se me njeno življenje ne dotakne in sem kot brezdomen, potepuški komet obsojen na tavanje po vesolju, in iskanje novega sonca.

Spet včasih živimo celo življenje v istem mestu, v isti hiši, ob istih sosedih in ne zmoremo niti najmanjšega premika. Smo kot ujeta ladja v polarnem ledu …Tudi velikokrat ne želimo sprememb.
Zaradi načina bivanja, ki je v našem času zelo zahteven, večina ljudi težko sprejema drugačnost, vse tisto, kar gleda iz okvirjev normiranega, včasih ukalupljenega sveta, drugačnega od večine. Vse, kar je onkraj doline šentflorjanske, njenih prebivalcev ne zanima več.Ti ljudje so površni in s tovrstnim ravnanjem delajo krivico sebi in svojemu okolju.
Pogosto smo jim na las podobni…
Za nekatere ljudi se vse življenje začne in konča z zgodbo, ki vsebuje le našteto. Večina pa, kljub travmatičnim izkušnjam, piše drugo zgodbo. Zgodbo, v kateri izbiramo svoje vloge sami, kjer nam jih več ne določajo pomembni drugi, zgodbo, v kateri postanemo odgovorni za svoj obstoj, saj jo pišemo kot odrasli. Ker to zmoremo. Ker to želimo.
In kdo so bili nekdaj gladiatorji?
Podobno “neuspešni ” ljudje svojega časa. Pogosto so bili vojni ujetniki ali rimski vojaki, ki so izgubili čast in svobodo, običajno zato, ker so dezertirali.
Izgubiti čast in svobodo.. Zelo znana, domača prispodoba za ljudi našega časa…
Spet kdo je postal gladiator, ker je bil obsojen na izgubo svobode in državljanskih pravic zaradi zločina ali zaradi dolgov.
Najmanj pa je bilo teh, ki so postali gladiatorji tudi prostovoljno, za nekaj dobre hrane in vzklikov množic, ko so umirali v arenah.
Če pa se je gladiator dobro boril, a bil kljub temu premagan, je imel še eno možnost – ljudstvo je lahko z gestami glasovalo, da se zmagovalec usmili poraženca in mu pusti življenje.
Ob tem pomislim na to, kaj počnemo s svojimi življenji…
Še znamo iti po nujnih opravkih in se po poti čuditi življenju okrog sebe? Ali ne ostajamo pogosto ujeti v nenehno ponavljajoč vzorec, v svoje neskončno pomembno delo in za ljudi, (in za otroka v nas) ni več prostora?…
Še vemo, kaj pomeni drugačnost, kaj izvirnost: še vemo, kako potegniti iz sebe kaj, kar je živo tisti hip, in ne ponavljati, kar je bilo izrečeno že prevečkrat in je izgubilo svojo svežino? Se zavedamo, da smo vsak hip drugačni, da smo ustvarjeni, da bi vse, kar je v nas plemenitega, delili z drugimi…ne jutri, ali ko bo čas, ampak ta hip?

A toliko stvari nas zmede, ovira in preusmerja proč od tega, kar v resnici želimo, in pogosto se izgubljamo v lastni megli.

Živeti drugače….je to le moja želja, ali je v teh besedah skrito še kaj? Je v njih res moč, ki nas spreminja?
Ste kdaj občutili, kako ob nekom, ki v naš svet prinaša svežino, tudi mi drugače dihamo in čutimo, se celo drugače držimo in drugače premikamo?
In spet bo kdo rekel: besede, besede, besede…kot iz znane pesmi:).

Rad bi, da bi moje besede bile tvojemu svetu tisti dež, ki ga dolgo in željno pričakuješ, da bom lahko v njem tudi sam kdaj našel svoje zavetje:). Gladiator

Gladiator nikar ne izgubi svoje niti. Vse kar si želiš je le zrak, ki bo razprl tvoja pljučna krila. In gladiator je predvsem nekdo, ki se bori za svoje ‘življenje’, ne glede na vzrok vstopa v areno. Vsi mi smo krvavi pod kožo.

V kakšni vrsti? V tisti, kjer ni ne mene ne tebe 🙂 🙂 No mene res ni 🙂 🙂
Ne morem jih pospravit, včasih so vse, kar imam 🙂 🙂

Si mislil to mogoče? http://www.youtube.com/watch?NR=1&v=oRnmgCs-AxA
Pa saj za to ne rabiš rimskega oklepa 🙂 🙂
Sicer pa, kdo še verjame v to 🙂 🙂

No, pa razbijmo malce to monotonijo z resnično zgodbo:).

Pravkar sem šel mimo ogledala in videl, da mi je tudi danes nosek zelo zrasel:(.
Kako, ko pa sem celi dan sam , in nikogar nisem nalagal??
Pa sem se prestrašil, kaj je to, in takoj poklical mojstra Pepeta.
Ta mi je rekel: dragi Ostržek! Nos ti zrase tudi tedaj, ko si sebičen! Spomni se, kako lahko to danes popraviš!
Hmn..ja…no…eeee…. sem pomislil, in se spomnil, da pa res lahko nekaj naredim, in pozdravim zdolgočaseno publiko na MON-u, namesto, da čakam, da bi se name spomnil kdo od vas in me pozdravil;).
Zdaj pa se mi mudi, se hitim pogledat v špegl;)) Ostržek iz gladiatorjevega oklepa;))

Odkar si začel namigovat, da se za tvojimi posti skriva en (osamljen) ostržek, si izgubil na svoji popularnosti in kredi(de)bilnosti. Vsaj igro bi vlekel do konca v istem slogu.

Gladiator gor, Gladiator dol, nihče ne mara bit nategnjen.

Gladiator!
Glede na delo, ki ga opravljam, okvirno sledim dogajanju na čustveni inteligenci in tukaj.
Ob branju tvoje teme se mi je porodilo nekaj misli, ob njih tudi občutkov, ki bi jih delila s teboj.
Tvoj način je tisti željeni odmik, tista svežina, ki jo nenehno iščem v ljudeh. Jih k njej usmerjam, asistiram pri iskanju.
Menim, da se zavedaš teh potencialov, ki jih imaš v sebi, le način, kje in kako jih deliš, je vreden preverjanja.
Če bi te iz napisanega podoživela kot ženska, bi te opisala podobno kot moja predhodnica-kot izredno privlačnega, kreativnega, neustavljivega duha, ki k ženski pristopi z intelektualnim šarmom besed, za hrbtom pa skriva rožico, saj je tudi nepoboljšljiv romantik. (Upam, da na tvojih rožicah ni preveč trnja:)).
Ne pišem tega zato, da bi ti laskala, takih ponudb verjamem, da imaš dovolj. Pritegnil me je tvoj zadnji post, ki te osvetli v mojem področju- čustveni inteligenci. Morda bi tvoja tema sodila bolj tja, a zvito si uganil, da bi bil tam odziv verjetno drugačen;))
Kot psihiatrinja in psihologinja preučujem fenomen čustvene inteligence v vsakdanjih, življenjskih situacijah. Podobno kot ostali kolegi (a si med njimi??)prihajam do ugotovitve, da slavni inteligenčni kvocient (IQ), oziroma akademska inteligenca ni merilo za inteligentno obnašanje ali iznajdljivost v vsakdanjem življenju.
Menim, da si za to lep vzor:).
Ljudje kljub visokemu IQ-ju pogosto doživljajo neuspehe na delovnem mestu, v družabnih stikih, pri ohranjanju partnerskih odnosov ter soočanju s težavami in krizami.

Raziskave so pokazale, da t.i. akademska inteligenca predstavlja le 20 % dejavnikov, ki določajo življenjski uspeh, preostalih 80 % pa je domena čustvene inteligence. Tudi zate bi dejala, da uspešno uporabljaš obe vrsti uma: racionalnega in emocionalnega. Z racionalnim razmišljaš, analiziraš, sklepaš na podlagi objektivnih dejstev, si logičen in prizemljen. V čustvenem delu pa si hitrejši, bolj impulziven, intuitiven, sili te k delovanju, še preden utegneš razmisliti, kar je lepo razvidno iz nekaterih tvojih postov. Včasih sicer daješ popačeno sliko realnosti, pri čemer te vodi selektivni spomin, včasih pa od tu zajemaš vir opravičevanja samega sebe in racionalizacije. Vendar dobro voden čustveni um daje energijo za velika dela. Tista, za katera nam racionalni um govori, da se »ne splačajo«. Zato intuitivno prepoznavaš, da v njem prebivajo najlepše človeške vrline: požrtvovalnost, nesebičnost, plemenitost, velikodušnost.Od tod si prejel tudi svoj nick: Gladiator. (Izredno subtilno si opisal svoja čutenja, ter jih približal tudi najpreprostejčemu bralcu tvoje teme). Pohvalno, Gladiator, z občutkom za ujeti trenutek”, sicer bi tvoja kredibilnost šla kmalu po zlu:)

Pri tebi se lepo opaža primarna sposobnost čustvene inteligence, iz katere izhajajo vse ostale, ki je zavest o sebi. Menim, da spadaš med redke ljudi, ki v precejšnji meri zmorejo nepristransko, tudi čustveno neangažirano opazovati in presojati samega sebe, sebe preverjati v odzivih ostalih udeležencev teme, ob tem pa ozavestiti svoj notranji svet tudi skozi zunanje obnašanje. Bolj ko smo tega sposobni bolj poznamo sami sebe. Razvita zavest o samem sebi nam daje verodostojnost, stabilnost in gotovost, da sprejmemo sebe takšne, kakršni smo, poleg tega pa vzpodbuja h konstruktivni spremembi, ko opazimo lastne pomanjkljivosti.
Tvoj temperament je tisto, kar mi je najbolj všeč. Menim, da poznaš izv. besedo “temperamentia”, ki pomeni zmernost in oblast nad seboj, tako da nas že sam pomen te besede navaja k tistemu, kar moramo storiti s svojimi čustvi. Iz surove energije je treba narediti koristno sredstvo za izražanje človeške narave. Če to zmoreš, potem zmoreš to, kar si večina ljudi želi le v prijetnih sanjah, ali pa v veliki stiski.

Iz temelja samomotivacije črpaj pozitivne misli, optimizem, samozaupanje; up in vera v uspeh pa ti bosta omogočila, da bolje izkoristiš svoje potenciale.

Pri tebi občudujem neznosno lahkost doseganja stanja zanosa, v katerem si kot človek popolnoma posvečen temu, kar počneš. Da zmoreš pozabiti nase in življenjski vsakdan. Da se zmoreš motivirati le s čistim zadovoljstvom, ki ti jo nudi aktivnost, s katero se ukvarjaš, sicer ne bil bil v poklicu, v katerem si.
Za konec ti privoščim, da bi bila tvoja zavest pogosto izven časa in prostora, v nekakšnih višjih dimenzijah, kjer ne vladajo zakonitosti tega sveta, saj sam to lepo opišeš s tem, da te odnaša iz resničnega sveta.
Ob tem malo previdnosti vseeno ne škodi:))
Zanimiva se mi zdi dinamika dveh ključnih lastnosti, ki jih pri tebi prepoznavam: empatije in socialnih veščin. Upam, da se zavedaš prednosti, ki se ti s tem ponujajo, saj predstavljajo gradivo za kvalitetne odnose z drugimi ljudmi.

V kolikor si sposoben prepoznavati in razumevati čustva drugih ljudi, temeljiti na zavesti o sebi, in ozavestiti spoznanje, da je »slovar«, s katerim se izražajo čustva, neverbalen, potem je tvoja empatija gotovo povezana s sposobnostjo branja neverbalnih znakov komunikacije: geste, mimike, tona govora itn. V tem prepoznavaš vir sočutja, upoštevanja potreb drugih, odtod (upam vsaj!) tudi altruizem in nasploh human odnos do drugih ljudi, kakor odgovarjaš na pošto “Katenjke”.

Od socialnih veščin je odvisno, kao se vedemo v stiku z ljudmi. Skozi vsak stik se izmenjujejo čustveni signali, ki delujejo bolj kot izgovorjene besede. Delujejo kot signali.
In po tvojih signalih sklepam, da si šarmanten, priljubljen, sprejet v družbi.
Moje površno mnenje ti priznava notranjo moč, s pomočjo katere vztrajno stremiš k zastavljenim ciljem, ne bojiš se naporov in težav, ne obremenjuješ se z morebitnim neuspehom.
Zato tvoji cilji niso in ne morejo biti egoistični in niso motivirani izključno s tvojim napredovanjem, saj čutiš z drugimi ljudmi in zaznavaš njihove potrebe. Zato lahko žrtvuješ lastne in deluješ nesebično, plemenito in velikodušno.Tako si se predstavil, nekaj pa je mogoče ujeti med vrsticami.
Vseeno pa moje mnenje ni podano na podlagi strokovnih usmeritev mojega dela, pač pa na podlagi “izjave klienta”:))

V kolikor boš v bodoče svojo kreativnost (bolj) vključeval v svoj deontološki, profesionalni pristop, mislim, da bom še slišala zate.
Uporabi svoja spoznanja, ki jih deliš tukaj (btw.- meniš, da je to pravo okolje za to??) tudi v poklicnih krogih, in verjamem, da bo tvoj način dela še bolj prepoznaven!
Lep dan vsem!

Berem, berem, berem in se čudim. Preletela sem le poste svobode želnega Gladiatorja – en sam mentalni kaos. Precej zmedeno deluješ za moškega v zrelih letih. Sprašujem se, če spoh veš kdo si, kaj si želiš, kam greš? Znaš oz. si upaš slediti sebi? Imaš konkreten cilj ali zgolj tavaš v megli? Besedičit znaš odlično, a nisem prepričana, če veš, da uspehi pridejo le z dejanji. Besede so samo začetek nečesa, razumevanje je samo polovica rešitve. Druga polovica je v dejanju. Fajn je, če se ti uspe iz pasivnega sprejemnika razviti v dejavnega odraslega človeka, ki lahko vpliva na samega sebe in na svojo okolico. Sprašujem se, kako si se na tem zrelostnem izpitu odrezal ti?

Misliš eno, govoriš oz. pišeš drugo, živiš tretje. Tipičen povprečen Slovenec ujet v enoličen ritem vsakdana, ki hrepeni po drugačnosti/svežini, a je preveč negotov, da bi stopil iz kalupa in sledil svojim sanjam. Osvobajajo ga različni forumi, kjer lahko vsaj za hip izživi vse tisto, kar mu v reali ni uspelo .

V kolikor sodiš v to kategorijo, lahko rečem le: » Bogi Gladiatorček » :)) Vsekakor ti želim, da tvoje življenje obogati ženska duša, s katero se boš lahko radostil drobnim lepotam ob sebi in se z njo zadovoljno gugal na veji življenja 🙂 Ne obupaj, enim se zgodi v tretjem življenjskem obdobju :))

I wish you could see yourself trough my eyes 😉

Lep in uspešen začetek delovnega tedna!

Kar lahko preberem v zadnjih dveh postih, je pa res skrajno čudno.
Najprej nekdo total zdolgočasen za svoj dolgčas lepo obtoži gladiatorja in se huduje, da je tako.
Kako pa ti dolgočasna/i veš, da to piše gladiator? Jaz se temu tle več ne čudim, ker kdajkol si kdo zmisli piše pod drugim imenom, in to se ne zdi uredu.
Pol ta zadn post pa res spada na drug forum, al pa v znanstvene revije, .. Ma , ne vem al vam je res tok zabavno nekoga kr analizirat, pa čeprou maš za to use kvalifikacije..Nič ne rečem na vsebino, je tut čist ne razumem,ampak se it tukaj neko znanost..ma pol raje to delajte kje drugje, tut po službah. Men je zadosti kul, da preberem kako globokoumno misel, tut kak hec, a taki romani..Ne vem no. Ni čudn, da se gladiator več tok ne oglaša, ker ga večina itak ne razume.
Po pravic povedano, tut jaz večine ne razumem, a neka osnova se mi pa zdi fajna.
Tisti, ki mate probleme, a la dolgocajtna, mislim, da tuki ne boste dobili pozornosti, ki jo iščete. Naredte to doma, to vam naj bo ponedeljkova domača naloga:)

Najbrž si ta post sploh ne zasluži odgovora.)
Ne odgovarjam nanj. Pojasnim le videnje svoje vloge v tej temi.
1.Z ozadji te teme (naslovom, nickom, vsebino..), prosto razpolagam, tudi sem jih izbral po svoji presoji. Ob tem se seveda zavedam dejstva, da komu ta način ne bo všeč, niti mu ne bo blizu. Ne vem, koliko je to možno drugače razumeti, a smisel mojega oglašanja tukaj vidim v tem, da delim svoje misli, želje, s kom, ki podobno misli, čuti.. prevzemam lahko le odgovornost za svojo udeleženost v dogajanju. Kar ni izpod mojega “peresa”, četudi se s tem razbija “monotonija” teme, pač ni moje.
2.Napačno bi bilo sklepati o celoti na podlagi koščka zgodbe, ki je mimogrede sumljive narave:)).
3.kaj bi pomenilo igro vleči do konca v istem slogu, lahko le ugibam:).
Ne vem namreč, da bi bil namem te teme igra- s čim?? s čustvi, z živci??
Seveda se na nekatere poste ni dalo drugače odgovoriti, a to je le “droben tisk”:), v tem ni skrito bistvo.
3.najbolj nerazumljiv mi je del o nategu: kdo, koga, zakaj??? Z vsemi sem delil nekaj o sebi, seveda le delček, še to z željo, da bi se v tem prepoznal kdo, ki bi mu bil tak svet blizu.
V primeru, da sem bil razumljen kot klovn, ki bo brezplačno zabaval množice- sam tega nisem tako zamislil. To je po mojem mnenju možno na sorodnih forumih.)
Še vedno pa ostajam mnenja, da je v virtualnem prostoru, prav zato, ker smo “anonimni”, lažje deliti necenzurirane misli. Take in drugačne. Sam se zavzemam za “drugačne”:)
(nemetkodiscipliniratplispress:)) Gladiator

Gladiator!
Če bi te iz napisanega podoživela kot ženska, bi te opisala podobno kot moja predhodnica-kot izredno privlačnega, kreativnega, neustavljivega duha, ki k ženski pristopi z intelektualnim šarmom besed, za hrbtom pa skriva rožico, saj je tudi nepoboljšljiv romantik. (Upam, da na tvojih rožicah ni preveč trnja:)).
Ne pišem tega zato, da bi ti laskala, takih ponudb verjamem, da imaš dovolj. Pritegnil me je tvoj zadnji post, ki te osvetli v mojem področju- čustveni inteligenci. Morda bi tvoja tema sodila bolj tja, a zvito si uganil, da bi bil tam odziv verjetno drugačen;))
quote]

Kljub neusmiljeni časovnici, ki mi v običajnem delovnem dnevu čas razreže na tanke koščke, si moram vzeti nekaj minut za spodoben odgovor.
Tvoje mnenje izhaja iz drugačne percepcije virtualne realnosti, ki jo vsak po svoje sooblikujemo v forumih, tudi sem z njim res polaskan;).
Nisem še poskušal sebe reflektirati skozi ozadje čustvene inteligence, lahko pa rečem, da mi je tvoj prispevek dragocen, tudi všečen:).

Sam ne pristajam na teorijo zdolgočasenih povprečnih Slovencev, ki po forumih izživljajo in kompenzirajo, česar v reali ne uspejo=odg.na post s strani Happyone.

Medmrežje s svojim komunikacijskim spletom omogoča nove načine povezovanj, ki so zame legitimni, sicer morda komu res omogočajo očitano kompenziranje reale skozi virtualo, vendar je teh gotovo manj kot tistih, ki ponujene možnosti uporabljamo v namene ustvarjanja potencialnih novih povezav. Sam pristop je pa seveda odvisen od posameznega uporabnika.

Jedro tvojega posta je v polju čustvene inteligence. Raziskovanje tega področja ostaja moja želja za v prihodnje, zato mi je ta pogled še posebej dragocen, saj strnjeno povzema najbolj značilna področja manifestiranja in apliciranja t.i.čustvene inteligence. Moja priljubljena definicija inteligence, sicer zelo preprosta, je v tem, da je inteligenca sposobnost kvalitetne improvizacije. Ta pojem pa a priori ni izvedljiv brez sposobnosti uporabe čustvene inteligence.
Obenem sem tudi hvaležen za opozorila, tudi dobronamerneo kritiko nekaterih mojih značilnosti v komuniciranju in delovanju. So dobrodošla.
Ne vem, če sem ravno zvito predvideval možne odzive, a glede na to, da je moja osnovna želja v tem, da želim spoznati damo, ki bi ji bil moj svet blizu, sem se tako odločil.
Btw.: nisva ravno stanovska kolega sva pa zelo, zelo blizu.)
P.s. Za acta est fabula je še prehitro! šele zatem pride plaudite! Gladiator

Naj objasnim: ko si začel namigovat, da se za Gladiatorjem skriva lažnivi Ostržek, je zanimanje za tebe (in tvoje razmišljanje) kot “resnega iskalca partnerke” precej upadlo. Verjetno je lažje pisat nekomu, ki je resen v svojih namenih kot čez čas ugotoviti, da si “zapravljal svoj čas” z Ostržkom. Pa čeprav le virtualno.

Razen, če je upad na “oglasni tabli” povezan s porastom privatnih sporočil, potem pa si dosegel svoj namen, kajne.

Naj ti ena dama zaupa, kaj vsaka prava ženska pričakuje od svojega življenjskega sopotnika. Predvsem to, da je navzoč kot varno pristanišče s svetilnikom, ki nikoli ne ugasne in nikoli ne zataji 🙂 Stabilnost, ekskluzivnost in trajnost – ne govorim o posesivnosti, govorim o predanosti človeškemu bitju ob sebi.

Zanimiva persona si, rahlo odštekan, a od umetnika itak ne moreš pričakovati »normalnosti« :)) Ti pa svetujem, da iz igre zapeljevanja izločiš latinske izreke, zgodbice o velikih bitkah, ipd. :)) Poskusi zgolj z iskrenostjo, spontanostjo, igrivostjo – bodi to kar si. Ne spreminjaj se samo zato, da bi zadovoljil sebičnost nekoga drugega. V senci nekoga drugega ne moreš rasti, oveniš, pozabiš kdo si, izgubiš svoj jaz. Ko izgubiš sebe, izgubiš življenje. Ne dovoli si tega! Le iskrenost te lahko pripelje do želenega cilja oz. izpolnjujočega partnerskega odnosa. Ne išči bližnjic, ostani zvest sebi in nekje na cesti življenja te zagotovo preseneti tista »prava« 😉

In še formula, ki zagotavlja uspeh = človeška inteligenca + živalska vztrajnost + pogum v srcu. Sreča pride, ko potisneš um in srce do skrajnih meja svojih sposobnosti 😉

Acta est fabula. Plaudite! Gladiator

Zares dobro ti je napisala.

Mogoče bi pa poskusil nadaljevati pravljico, ko laži izginejo in si popolnoma iskren z vsemi dejstvi, ki te “težijo”. Mogoče bodo ostali v nadaljevanju lagali, ti samo vztrajaj. Potem pride šele prava beseda na dan in mogoče tudi tvoj pogled na zadevo s čisto drugimi očmi. Prizemljiti se nekje na oblaku je umetnost. Nov list, nov nick, nova zgodba…

Men se zdi, da gre za zdolgočasenega samca v poznih štiridesetih, ki ne ve kaj bi s sabo in ma ful časa, da gnoji z latinskimi izreki na netu in kao preko njih glumi nekega težkega intelektualca…Jaz bi se perašala, kako, da tako “sposoben ” tip ostaja sam in “prosjači” za pošo na forumu :)))) Si bolnik,Gladiator?

Sicer je zastor že padel, a po dolgotrajnem in bučnem aplavzu, po spodobni predstavi, se zastor še enkrat dvigne, in zvezde se pridejo ponovno poklonit:).
Ne prihajam s priklonom zaradi aplavza, ampak zaradi žvižgov, ki spremljajo zaključek moje teme, ki je bila, kakršna je pač bila.)
Glede na to, da s svojim nickom vseeno ob žvižganju mečeš tudi poljubčke, ti bom izjemoma odgovoril.Ampak samo tokrat:))
Torej, če želiš vedeti, kdo sem, ti postrežem s svojo resnično zgodbo.
Lepo se namesti in uživaj:)

Po poklicu sem bogati meščan, a kaj ko se je svet okrog mene tako spridil, da za nežne umetniške duše, kot sem, ni prav dosti posluha; tudi prostora zame je vedno manj, saj ga zasedajo komolčarji, povzpetniki moškega in ženskega spola, posebej pa moški, ki sovražijo čustvene, nežne moške, ki nas imenujejo slabiči in mamini sinčki in jih emancipirane ženske ponosno naslovijo kot “keeperje”:)
Iz tega lahko razbereš, da povsem upravičeno bojim, da bom zbolel, saj tako krut svet ni za moje mehko srce).
V paničnem strahu svoje imetje porabljam za zdravnike in lekarnarje. Svojemu počutju podrejam vse okoli sebe, a sem kljub vsemu že malce nejevoljen in vedno bolj sam. Zato mi je mama rekla, da naj tudi sam poskrbim zase.
To me je prvi trenutek vrglo iz tira in hitel sem jo prepričevati, da se za tako pomembno persono, kot sem jaz, pač ne spodobi, da bi si sam pripravljal hrano, kaj šele pral oblačila in likal. Ob tem sem doživel rahel srčni napad, saj nihče na svetu ne zlika tako mojih svilenih srajc, kot to zmore
mama.
Mama je seveda precej videla, da ni bila v svojem izražanju dovolj taktna, zato se mi je prijazno opravičila.Nato sva skupaj kosila v ugledni restavraciji ob francoski ambasadi, kamor najraje zahajava.Saj veste, Francozi so najboljši virtuozi kulinarike, za mamin okus tudi edini, ki jim pritiče naziv nutricionisti.
No, da nadaljujem, tam mi je mama končno razgrnila svoj zares idealen načrt, v katerem mi je razkrila, da pa bi bilo pri mojih štiridesetih letih morda že dobro malce pomisliti na to, da bi se oženil. Ko sem jo zaskrbljeno pogledal, češ kaj s tem misli, me je takoj hitela potolažiiti, da se nikakor s tem ne odreka svoji blagi prisotnosti in nesebični pomoči, ki mi ju bo nudila do konca. Ampak res do konca, je dejala. Ob tem sem olajšano zavzdihnil, ona me je le blago pogledala in mi rekla, da tudi ona ne bo večno…Že same misli o tem sem se prestrašil, a mama me je s svojimi načrti hitro spet spravila v boljše razpoloženje. Spomnila me je, da še morava poračunati preostale najemnine, ki nam jih dolgujejo najemniki prostorov na Dimičevi.
Vseeno sem pred tem žele izvedeti kaj o njenih načrtih, saj se navsezadnje tičejo tudi mene.
Tako mi je razgrnila svoj genialni načrt, da bova poskušal tudi v virtualnem načinu najti primerno damo, ki bila bila dovolj sposobna, a ne le to, mora biti tudi vredna časti, da bi postala del naše rodbine, in ki bila bila vredna prevzeti naš aristokratski način življenja.
Mimogrede ti povem, da odlični raziskovalci s področja heraldike pravkar raziskujejo naše korenine, in da ponovno določamo poteze družinskega grba, saj mama želi, da stari grb dopolnimo z njenim in mojim imenom. Pa tudi pesniško zbirko moram do zime spraviti pod streho..)
Mamin načrt je bil takle:
zaradi svoje bolezni (saj občasno kaj pokašljam),bi se najraje poročil z zdravnico, po možnosti mlajšo, pa tudi akademsko izobražena mlajša dama iz podobno plemenite družine, bi prišla v ožji izbor.
Glede izbire mami popolnoma zaupam. Na tem forumu pa lahko zaupam zgolj tem, ki me vsaj na videz podpirate, a močno upam, da v resnici ne mislite samo na moj denar. Toda kdor upa, se ne vda kar tako. Na moji strani sta tudi obe sestri, ki sta imeli srečo, da sta bogato poročeni v ugledne tuje družine, a jaz pač prisegam s Prešernom, da od nekdaj lepe so Slovenke slovele.)(tut Ljubljanke, ja..:))
Bo videz podlegel resnici, se bo sebičnost uklonila čustvu, bo razum premagal strah?
Tukaj se srečujem s hamletovsko dilemo..A pustimo času dovolj prostora, saj zastor še ni padel dokončno. Mama ima v tem času precej mičnih mladenk na preizkušnji.)
Znabiti, da bo katera prava. V te ženske zadeve se pa res ne bom vtikoval.)

Mama zame pravi, da sem pravi junak, da sem rojen vodja, saj si zelo prizadevam za varnost – saj vzorno kopičim denar in lepo skrbim za svoje zdravje. To pa sta tudi počeli, okoli katerih se vrti naš sodobni svet. Moj borzni posrednik me vsak dan opomni, kaj je dobro, da storim oziroma kupim, da bom ostal premožen in zdrav. Tako tudi dobro vem, kaj vse me lahko doleti in zato vlagam svoje premoženje v to, da bi preprečil vse možne nevarnosti, ki prežijo name:))

Tebe (doventikvatromilebačibabačibababa) bi pa najraje poslal v samostan, da razmisliš o tem, kakao tvoje pisanje po tem forumu vpliva na moje duševno zdravje in siceršnje telesno počutje, pa tudi na mioj ugled pri damah, saj mi mama že od malega pravi, da sem bolj krhkega zdravja in se moram čuvati slabega vremena, pa tudi ljudi, kot si ti, ki morda zaradi svojega neuglednega stanu in siceršnjega mizernega položaja, ki ga zasedajo v družbi, kažejo s prstom na boljše od sebe, samo, da se jim s sabo ne bi bilo treba ukvarjati.;). Sicer bi še spoznali, da je končno treba nekaj ukreniti.
Kljub temu ti ne odrekam priložnosti, čeprav si je s svojim pisanjem pač ne zaslužiš.
Zaupam ti, kako lahko začneš svoje življenje obračati v pravi smeri: kot veš bodo v začetku decembra predčasne volitve, takrat se odloči, morda prvič v svojem življenju, prav, in me podpri, saj nameravam kandidirati na volitvah. Ja, Slovenija potrebuje nove obraze, a ne le to. Nove, sposobne, kreativne moči, ki bodo ta voz, ki več ne ceni klasično izobraženih intelektualcev, potegnili iz gnoja, kjer je obtičal. Poglej ironijo: na tem vozu gnoja ni latinskih izrekov klasičnih filologov, pač pa le pamfleti lumpenproletariata:))). Ab equis ad asinos:))
Pa lep dan ti želim, Gladiator

Tako se pa nisem že dolgo nasmejala.
Gladiator odličen smisel za humor in dramatizacijo.

Naj ob zaključku teme, ker mi danes ravno čas dopušča, tudi jaz pripišem kak stavek.

A za tole si porabil toliko tuhtanja in časa. No saj cenim trud – to vsekakor. Samo ne cenim pa preveč smeri, kamor si bil pripravljen vložit toliko truda . A tekmuješ za mistra naivnosti?

Če bi samo enkrat prebral, vse tisto, kar je prišlo izpod tvojih prstov na tem forumu oz.»mon-u«, bi se resno zamislil nad seboj. Kot je že »happyone« napisala »en sam mentalni kaos«. Me pa od nekdaj zabava suvereno pametovanje ljudi, ki so premalo odločni, da bi živeli tisto, kar si dejansko želijo in svojo negotovost skrivajo za lažno samozavestjo oz. svojo srečo merijo po shizofrenem pogledu od zunaj. Vedno bolj se mi zdi, da nekateri moški nikoli ne dozorite, ampak samo zrastete. Verjetno si ujet med mamico in njene klišeje in med svoje seksualne eskapade :)) A slej kot prej se najde nekdo, ki se ne pusti zmanipulirat in ti nastavi ogledalo, v želji, da pogledaš resnici v oči 😉

Me pa veseli, da si se končno odločil svojo energijo usmerit drugam in »mon« razbremeniti praznega besedičenja, tako da ti na volitvah želim vso srečo! Mojega glasu sicer ne dobiš, namreč spoštujem ljudi, ki živijo to kar govorijo;) A glede na to, da si bolj krhkega zdravja, predvidevam, da brez tablet ne bo šlo ….. verjetno te le-te držijo pokonci. Ti pa vsekakor želim, da uspešno zmanipuliraš svoje podpornike – sej to obvladaš, tako da se ne bojim zate;)

Kljub vsemu, da svoje pamflete, Gladiator, pišeš iz dolgočasa, v zabavo, je to še vedno nek del tebe. In za cinizmom se skrivajo ljudje, ki jih je strah biti ranjen, s posmehovanjem drugim odvračajo pozornost z resničnega Jaza na druge, raja pa seveda sprejme igrico, ker komaj čaka slastnih kosti za glodat. Ti pa kljub vsemu ostajaš osamljen v svojem svetu, čeprav imaš morda zavidanja vredno razvejano družabno življenje.

To je samo moje mišljenje, ne pa poziv k odgovoru. Nenazadnje ne rabiš nikomur ničesar dokazovat, jih prepričevat – sebi pa le nalij čistega vina. Morda je čas za kakšno daljšo sprostitev v tujini. 🙂

Srečno.

Tole mnenje glede cinizma mi je pa zelo všeč in se strinjam z njim, ker sem to predelal na lastni koži.