Spoštovani!

Zanima me katere vrste anestezije med porodom so možne v ljubljanski porodnišnici. Ali lahko malo opišete posamezno anestezijo, še posebej me zanima, kakšna je stopnja blaženja bolečine (npr. ali samo malo zmanjša bolečino pa do tega, da porodnica nič ne čuti). Ali se je za vrsto anestezije potrebno zmeniti pred porodom (v tujini imajo baje t.i. porodne načrte, v katerih nosečnica vnaprej napiše kako naj bi porod potekal).

Najlepša hvala za vaš odgovor,

Irena

Draga Irena,

tudi v Ljubljani imamo možnost “posebnih dogovorov” v smislu alternativnih pristopov. Pred časom je bila za to pristojna posebej zadolžena medicinska sestra babica, trenutno pa se to izvaja tako, da si nosečnica “zamisli porodni načrt v pisni obliki” ter ga prinese s seboj k porodu. V okviru danih možnosti se ga potem držimo, vkolikor ni v nasprotju z osnovnimi načeli medicinske stroke in vkolikor imamo za izpolnitev želje dovolj kadrov in drugih “sredstev”.
Pri porodu poznamo in izvajamo tako splošno analgezijo (sredstva proti bolečinam) kot prevodno ali regionalno analgezijo (epiduralna, infiltrativna) odvisno od področja, ki ga želimo omrtviti in od faze poroda. Žal pa epiduralne analgezije ne izvajajo vsi anesteziologi, ki dežurajo v porodnišnici, tako da včasih iz objektivnih razlogov “ni na voljo” med 15. uro popoldan in 8. uro zjutraj naslednjega dne.
Pri splošni analgeziji dajemo sredstva proti bolečinam porodnici v žilo, kar pa včasih vpliva tako na plod kot na popadke, zato je ne smemo uporabiti prezgodaj. Po uporabi te analgezije je bolečina močno zmanjšana, ni pa odsotna. Pri epiduralni analgeziji bolečine ni, je pa včasih pri samem iztisu ploda potrebno pomagati z izhodno operacijo (vakuum, klešče), ker porodnica nima pravega občutka za pritiskanje. To sicer ne vpliva na izid poroda, je pa povezano s “predsodki” staršev pri porodu. Absolutnih kontraindikacij (prepovedi) za epiduralno analgezijo je malo (bolezen živčevja, motnje strjevanja krvi in huda debelost).

(Sem druga Irena kot tista zgoraj.)

Študije sicer govorijo tako in drugače, tukaj pa je ena, ob kateri se je izkazalo, da epiduralna analgezija ne povečuje pogostnosti operativnega dokončanja poroda…

Porodna epiduralna analgezija ne povečuje pogostnosti operativnega dokončanja poroda

(American Journal of Obstetrics and Gynecology
28. marec 2000)

V februarski številki revije American Journal of Obstetrics and Gynecology (Am J Obstet Gynecol 2000; 182: 358-63) so britanski in irski raziskovalci predstavili rezultate študije, s katero so skušali ugotoviti povezavo med epiduralno analgezijo in pogostnostjo inštrumentalnega dokončanja poroda oziroma carskih rezov.

Uporaba epiduralne analgezije se je v obdobju od leta 1987 do leta 1994 povečala za več kot petkrat, pogostnost carskih rezov in pogostnost inštrumentalno dokončanih vaginalnih porodov pa se v tem obdobju nista spremenili.

Retrospektivno so analizirali porode 3.000 prvorodk, sprejetih v letih 1987, 1992 in 1994 v dublinsko narodno porodnišnico (prvih tisoč vsako leto). Pri vseh je bil plod v glavični vstavi, porod pa se je začel spontano ob roku. Epiduralno analgezijo je prejelo leta 1987 10% porodnic, leta 1994 pa 57%. Pogostnost carskih rezov in inštrumentalno dokončanih vaginalnih porodov se v opazovanem obdobju ni spremenila. Tudi demografski dejavniki, ki jih povezujejo z večjo pogostnostjo inštrumentalnih posegov med porodom, so ostali nespremenjeni. Sprememb pri uporabi elektronskega nadzora ploda ali oksitocina v prvi porodni dobi niso ugotovili, znatno pa se je povečala uporaba oksitocina med drugo porodno dobo.

Avtorji zato zaključujejo, da pogostejša uporaba epiduralne analgezije ni vplivala na pogostnost carskih rezov. Kljub rezultatom randomiziranih študij, po katerih naj bi se ob epiduralni analgeziji povečalo število inštrumentalno dokončanih porodov, pa menijo, da se slednje lahko prepreči z aktivnim vodenjem poroda ali previdno uporabo oksitocina v drugi porodni dobi.