Čeprav je minilo že nekaj dni od zadnje oddaje Tarča, kjer se je govorilo o spremenjenih pravicah študentov, moram povedati, kako sem jezna. Oddaja je bila enostranska, dva študenta proti tolikim “nasprotnikom”, pa vprašanja, ki jih je postavljala voditeljica, vse je govorilo proti študentom. Na koncu pa še vprašanje koliko zaslužijo “študentski voditelji”. Če imam jaz dovolj za spodobno življenje, me ne briga koliko zasluži direktor!

Sem mati dveh študentov, živimo 110 km oddaljeni od kraja študija. Štipendije nimata. Mož in jaz imava višješolsko izobrazbo in zasluživa 140.000 in 160.000 sit. Za študente porabiva 150.000 sit, brez stroškov obleke in drugih stvari, samo za hrano, stanovanje, priročnike za študij in prevoz domov. Fanta sta pridna in delata prek servisa, tudi sicer skromna.

Rada bi vprašala gospode, ki pripravljajo “novosti” kam torej spadamo? Med tiste, ki bi uživali socialno pomoč ne, kajti s temi dohodki moraš vse plačati in nimaš nobenih bonitet. Bomo torej kategorija, ko ne bo mogla več študirati svojih otrok. Zavedati bi se morali, da nismo vsi iz Ljubljane!

Starši študentov iz obrobnih krajev Slovenije se soočamo z nizkimi dohodki in velikimi stroški študentov, pa tega nihče ne upošteva?

Ne briga me politika, hočem le, da bi lahko študirali tudi naši otroci!

Vas poopolnoma razumem. Jaz in sestra sva obe študentki, mama pa je upokojenka (in samohranilka). Imamo prekleto veliko srečo, da živimo v Ljubljani, tako da nama s sestro ni potrebno plačevat nastanitve, imava pa tudi solidni republiški štipendiji in kakšen zaslužek preko študentskega servisa, tako da se ne morem pritoževat. Nobenega luksuza si ne moremo privoščit, ampak če stisnemo, se da tudi za kakšen priboljšek našparat. Poznam pa veliko primerov, kot je vaš.
V Tarči so samo na hitro “oplazili” problem “nižjega” srednjega sloja (kamor bi po dohodku uvrstili vas), saj se študentom iz takih družin republiška štipendija ponavadi izmuzne za las, ker presegajo cenzus za nekaj tolarjev, bi jo pa zelo potrebovali.
Od vseh zahtev, ki so jih študenti postavili, je daleč najpomembnejša ureditev štipendijske politike, ki je pri nas trenutno v k…. Rabimo veliko več štipendij, ki bi se dodeljevale po drugačnih kriterijih, bolj preverljivih in bolj verodostojnih. Tako ne bi mogel vsakdo, ki si je ne zasluži (otroci kakšnih s.p., ki jim uspe prikriti dohodek), nategovat sistema in jo zaradi svoje iznajdljivosti ter lukenj v sistemu dobesedno izpulit (!) nekomu, ki bi jo resnično potreboval.

Se pa ustanavljajo univerzitetna središča tudi drugje po Sloveniji (trenutno v Ajdovščini), kar je edino prav, saj je skrajno nepravično, da se morajo vsi, ki niso iz Lj ali Mb in okolice spopadat s tako velikimi stroški. Pa še konkurenca bo večja, tako da ljubljanska in mariborska univerza ne bosta več mogli vleči monopola in se preseravat. Ja, malo bi bilo treba podrezat riti na visokih položajih, ki že leta in leta udobno sedijo v svojih stolčkih z nazivi prof. dr. ipd., saj je večina njih 20 let za časom. No, to je pa že tema za čisto drugo diskusijo.

Mene pa jezi, ker imajo Zoisovo štipendijo tudi otroci bogatih ljudi, saj ti tako imajo možnost študirati. Mislim, da bi moral biti en cenzus tudi za te štipendije, pa tudi tisti, ki ne naredijo ene šole in grejo na drugo, ne bi smeli imeti več pravice do te štipendije.

Zoisova štipendija se šteje v drugo kategorijo, tu gre zgolj za sposobnosti in mislim, da je čisto prav, da se štipendirajo tudi nadarjeni otroci. Zato pa obstajajo tudi republiške štipendije za otroke s socialnim problemom in pa kadrovske. Je pa seveda kriza, ker republiške štipendije dobijo tudi tisti, ki v bistvu goljufajo državo in dobijo štipendijo na račun drugih učencev, dijakov in študentov. Tega pri Zoisovi štipendiji ni – če nisi nadarjen, je ne dobiš.

Zato bi nujno morali nekaj storiti glede možnih goljufij, ki se vsakodnevno dogajajo in seveda bi bilo treba dodeliti določeno denarno pomoč tudi tistim, ki za minimum presegajo cenzus. Je pa tudi res, da se študentje, ki študirajo v poklicih, ki jih primanjkuje, lahko hitro dokopljejo do kakšne kadrovske štipendije – strojniki jo npr. lahko zelo hitro dobijo.

Republiške štipendije dobijo pravi reveži, sicer ne prideš do nje. Glede Zoisove štipendije pa mislim, da bi moralo biti merilo celotno šolanje, ne da je odvisno samo od tistega testa, ki ga pišeš.
Po drugi strani ne moreš študirat kar te čisto nič ne veseli, samo zato, da dobiš štipendijo. Pomembno je, da študiraš kar te veseli, za kar imaš sposobnosti in boš kasneje to delo dobro opravljal.

Proti goljufom pa naša država zaenkrat še ni nič storila.

Problematični bodo študentje, kot je Tinin primer. Žalostno je, da z dvema višješolskima plačama spadaš v nižji srednji razred.

Jap. Moja hči je lansko leto presegla cenzus za 500 sit!!!

Če greš dopoldne malo po Ljubljani, so lokali polni mladih, ki navadno ne sedijo pri kozarcu vode, temveč se nalivajo z whiskiyjem in drugimi dragimi pijačami. Tja pa se pripeljejo z dragimi avotmobili, parkirajo seveda kolikor mogoče ob vhodu, čeprav je tam parkiranje prepovedano. Če po kakem “nesrečnem” naključju dobijo listek za plačilo kazni ali morebiti celo lisice, pa se jezijo in razburjajo, kakšna krivica se jim godi, saj so le ubogi študentje, ki niti za hrano nimajo (to pa jim tako ali tako deloma plačujemo davkoplačevalci). Takšna je druga plat medalje.
Pogosto se sprašujem, kako je moja generacija sploh lahko študirala: na predavanja smo se vozili z mestnim prometom, med posameznimi predavanji nismo imeli časa niti toliko, da bi skočili pa kak sendvič, za katerega seveda nismo dobili nobenih bonov, kaj šele da bi posedali po lokalih.

relika, ne pospošuj, te puhlice o dragih avtomobilih in pijačah in bogsigavedi še čem so že prav dolgočasne. stalno ena in ista lajna.

Tudi danes študentje ne morejo med predavanji normalno jest, ker je urnik tako natrpan, brez skrbi! Študenti, ki pač ne hodijo na predavanja, so pa vedno bili in vedno bodo in so taka posploševanja več kot neumestna, čisto mimo! A dej no, a včasih pa študent raje ni šel na kavico kot pa na faks, dej,dej. Poseda se pa v lokalih dandanes itak veliko več kot je bilo to včasih, ker je tudi takih krajev več! Kafiči rastejo kot gobe po dežju, na vsakem voglu so in zato tudi ljudi lažje tam opaziš -sicer pa brez skrbi, da so študentje tudi včasih hodili na kavice in pijačke. Če ti nisi, je to pač tvoja stvar.
Imam študirane starše, ki ne natolcujejo takih bedastih očitkov pa so ravno tako študirali 40 let nazaj. Primerjat kako je bilo včasih in kako je danes je neumnost. Včasih so se tudi diplome na roke pisale, danes pa brez računalnika še seminarske ne moreš napisat, še ene predstavitve ne! Brez interneta je marsikdo mrzel. Pa še kaj se najde. Se tudi zahteve in standardi malo spreminjajo s časi.

In brez skrbi, da se študentje tudi zdaj na faks vozijo z mestnim prometom ali kolesom! Mislim, kakšna posploševanja! Moj stric se je pa pred 40 leti na faks vozil s svojim avtom – in?
Ja, eni pa imajo drage avtomobile – so what! To še ne pomeni, da so študentske zahteve neutemeljene! Koliko staršev ima drage avtomobile, pa še vedno uveljavlja vse otroške dodatke in znižanja itd. A to te pa nič ne moti, ne? Pa tudi oni kdaj parkirajo direkt pred vhodi, ko dobijo pa listek, se pa bunijo, da imajo tri froce za preživljat in šolat.
Tako da so taki za lase privlečeni primeri in posploševanja kar povprek čisto adijo!
Itak da obstajajo bogati študentje, ker roko na srce, obstajajo tudi bogati ljudje! In dejansko nekateri lahko svojim otrokom kupijo dober avto. In? Ste zavistni? In danes je tako, da nismo več v socializmu, danes se jasno vidi, kdo je bogat in kdo ne. In tisti bogati so še vedno manjšina, brez skrbi, četudi vi vidite kar poplave audijev vsepovsod!Zato je pa tistim, ki nimajo – in ti so še vedno v večini!, toliko težje, kot je bilo vam prej! razkoli so neprimerno večji, zahteve pa čisto drugačne, zato so primerjave s preteklostjo več kot butaste.

Ne strinjam se z vsemi študentskimi zahtevami, a nekatere imajo pa veliko težo in bi bilo treba jim prisluhnit.

Sicer se mi pa ne da več o tem, ker so te lajne že res dolgočasne. Zdaj se študentom očita že to, da imajo bone in da celo jejo dobro hrano! Ježeš! Pravi študent strada ob kruhu in vodi, ne? joj, kdaj se bo ta zagamani slovenski narod znebil cankarjanskega kompleksa!
takrat se bo pa morda možno kaj menit, ker zdaj se ni.
LP

Tole je pa bilo zadetek v črno. Čista 10!!!

Hvala in lep dan!

Frsi, bravo!

Mislim,da sta se oba študenta v tej debati povedala kar nekaj tehtnih argumentov, s katerim sta javnost postavila na svojo stran. Na primer: na vprašanje g. ministra, ali lahko študentje, ki delajo preko študentskega servisa, brez sramu pogledajo v oči delavcem, ki jim delo študentov preko servisa predstavlja nelojalno konkurenco, je študent s Primorske univerze odgovoril: “Da, lahko. Saj to so naši starši.”
Pa še to: Že več kot desetletje je minilo od zagovora moje diplomske naloge, a mislim, da so študentje zdaj pod precej večjimi študijskimi pritiski, kot pred desetimi leti. Še bolj lagodno pa je bilo v sedemdesetih in v začetku osemdesetih. Spominjam se, ko sem leta 1982 še kot dijakinja prišla na obisk k znanki v aparmaje v Rožni dolini. Zraven nje je živela študentska družina, kjer sta starša študirala že dobrih deset let (imela sta jih 30), njun otrok pa je že obiskoval osnovno šolo. Pa še vedno so bili povem legalno v študentskem domu. Zakaj? Družba je razvijala povsem drugačne vrednote, na primer solidarnost in podpiranje socialno šibkih, ter ranljivih kategorij kamor so sodile tudi mlade družine brez zaposlitve.

Se v celoti strinjam s tvojim mnenjem!

Dodajam še tole: Brez dela preko študentskega servisa moj sin ne bi mogel redno študirati, kot tudi jaz pred 40 leti nisem mogla. Ja ima avto, en skromen, kupila sem mu ga na puf, saj bi brez njega glede na to, v kakšnih rovtih živimo in kako natrpan urnik ima, težko shajal. Včasih smo se odrasli vozili v službo z avtobusi, danes pa se zaradi hitrega tempa in prilagajanja delovnega časa zahtevam trga vozimo z avti, kar ima za posledico zmanjšano možnost javnega prevoza iz oddaljenih krajev.

Tudi meni (in mojemu sinu) se zdijo ene zahteve pretirane, nikakor pa se ne strinjam z obdavčitvijo študentskega dela (omejeno je že sedaj, kar je prav!). To je tako, kot bi država spodbujala nedelavnost mladih! Davek znajo napopati, da bi pa zmanjšali brezposelnost z vzpodbujanjem gospodarstva, je pa za njihovo teoretično znanje že prehudo! Veliko drugih možnosti bi lahko našli za preprečevanje zlorab študentskih napotnic, saj vsi vemo, da še sedaj preko študenta delajo strici in tete, študent je pa na faksu. Kajti študent, ki redno študira, lahko dela le občasno in tudi delodajalci ga najamejo samo za tista dela, kjer ni potrebna prisotnost na delu polni delovni čas. Če pa študent svoj prosti čas porabi za delo namesto za pohajkovanje, ga je pa za pohvalit in ne za kaznovat z davki! Moje mnenje, in upam, da bodo študentje vsaj delno uspeli v svojih zahtevah.

Glede avtomobilov, ki jih imajo študentje pa še to. Imajo jih tudi dijaki, pa veste zakaj, ker stane vožnja z avtobusom 3 x več kot z osebnim avtom. Tako se peljejo v štirih ali petih in privarčujejo.

Študentske družine so danes deležne še mnogo več ugodnosti kot nekdaj.

Ja, mularija je danes hudo razvajena. Povsod z avtom, prometni predpisi so jim španska vas, ko pa je treba plačati kazen, pa stokajo in se zgovarjajo na svojo socialno odgroženost.

Če dobro preberete moje vprašanje, bi rada mnenje, kaj menite o mojem in podobnih primerih, ne pa o razvajeni mladini. Imate kakšen predlog kako rešite TAKE PROBLEME?

Kakor kdo, Relika. Nikar ne posplošuj. Avto je danes vsaj za oddaljene (kot je Tina) nujnost in ne razvajenost. (Ne)upoštevanje prometnih predpisov pa ni samo značilnost mladih. Ne udrihat kar nekaj na pamet!

No, če naše visoko-šolstvo ne bi bilo tako požrešno, …

… da se morajo npr. predavati tudi zastereli predmeti preprosto zato, ker nekateri predavatelji nočejo v penzijo, da ne govorim o “kvaliteti” mnogih gradiv (predvsem nekateri Univerzitetni študiji so tukaj prave cvetke)

…bi lahko veliko več vložili v razvoj “študija na daljavo”, ki je kljub svoji plačljivosti še vedno cenejši kot letna najemnina in prevoz do študijskih središč. Ampak ne, treba se je držati stare zakrnele zbirokratizirane tradicije, po drugi strani pa se iti “partnerstvo za razvoj”. Haha.

Še dobro, da je prišla vsaj “bolonjska”, čeprav jo povsod (še) ne jemljejo resno.

LP
Tina

le kaj študirajo vaši študentje, da zmorejo oddelati poleg rednega študija in vseh obveznih vaj (če si že lahko špogajo špricati predavanja), da lahko naklepajo 150.000 SIT mesečno (nek kvazi umetniški študij, katerega diplomanti so itak popolnoma nezaposljivi)

jaz sem definitivno za to, da se denar, ki ga zdaj dobivajo razni ŠOSi in Mariborski študentski servisi, prelije v republiške štipendije ter da se cenzusni prag zniža

plače staršev pa so nizke ravno zato, ker jim je študentsko delo nelojalna konkurenca, ki jim zbija vrednost, varnost. Ker pa so še obdavčeni (med drugim tudi za dobrobit študentov), bi se lahko ta obremenitev zmanjšala.

Študent, ki redno študira, ne zasluži 150.000,00 na mesec (razen morda med počitnicami), ker ne dela vse dni in tudi ne polni delovni čas. Vprašaj se raje, koliko tet in stricev in ostalih sorodnikov dela na študentske napotnice! Pa država tega kao “ne more” preprečiti – kot še marsikatere lumparije, zaradi okostenelosti državnega aparata in nezainteresiranosti.

Tole o nelojalni konkurenci je predsodek, sem že zgoraj povedala, zakaj. Ne ponavljaj neumnosti za politiki! Starši zaslužijo malo zato, ker so plače zelo obdavčene – nekateri to vemo, tisti, za katere pa je pojem “plača” samo tisto, kar dobijo v kuverti, pa ne. Tudi vemo, zakaj je tako: drago zdravstvo, veliko socialnih transferjev, veliko upokojencev, draga država. In ti bi zdaj zaradi neke fovšije, ki so jo pobrala iz pridige kakšnega ministra, ukinila študentsko delo in povečala državne izdatke – iz novih davkov, seveda. Malo morgen, da bo zaradi tega kakšen brezposelen manj! Kvečjemu bo več dela na črno, verjemi, da malo poznam navade delodajalcev!

Kdor zna malo misliti s svojo glavo, lahko ugotovi naslednje: z delom v prostem času si študentje omogočajo finančno neodvisnost, vedno več je tudi takih, ki brez tega ne morejo študirati. Menda bi pa država rada študirane in iznajdljive državljane! Kako pa, če jim s svojim ravnanjem kaže, da se bolj splača “viseti” na starših, dokler gre – in kdor lahko, seveda!

Oprosti, da sem se razburila, ampak ob takelem “modrovanju”, kot je tvoje, mi vedno film poči!

Tudi jaz sanjam o študiju na daljavo, ko mi je mulc vsak dan 100 km z avtom na cesti!