Samska
jap, tudi jaz sem ena tistih… pri 28 sama, moje vrstnice večinoma poročene, z otroki… ampak – po eni strani se počutim kot zguba; po drugi pa se še ne čutim dovolj zrela, da bi imela otroke, družino…
res dobro dene da včasih pokukam sem in ugotovim, da nisem sama, edina v teh dvomih.
Po drugi strani – pa tudi če ostanem sama: pa kaj!
tu in tam pa se vseeno najde kak otožen dan, ko bi najraje zlezla v posteljo in se stisnila k nekomu…
ne ostane mi drugega kot držati glavo pokonci in verjeti, da se bo nekoč zgodilo, kajne?
🙂 pa nasmeh na lica! 🙂
Živjo
Tudi meni, pri 25 letih nekateri že nažirajo, kako to, da si (še) sam. Razšel sem se z dekletom. Več kot leto dni sem potreboval, da sem vsaj približno prišel k sebi. Naj mi še kdo reče, da so ženske drag špas. Potem sem več zapravil. Po tej vezi sem imel še dve slabi izkušnji. Obakrat sem naletel na neresno dekle.
Nekateri pravijo “išči”
drugi spet “čas ti jo prinese nasproti, ko najmanj pričakuješ”
v nobeno tezo ne verjamem več
žal
rad bi a ne morem.
Če je toliko resnih samskih deklet: kje hudirja se skrivajo/te
lp
Ojla!
Jaz sem se s svojim fantom razšla prejšnji teden. Konec sem po malo manj kot 2 letih naredila jaz. V bistvu ga imam močno rada in tudi on pravi, da me ljubi. Vendar si zaradi njegovega egoizma in mačističnega obnašanja do mene nisem več mogla predstavljati prihodnosti z njim, čeprav sem zanj (bila) ženska, s katero se je želel poročiti, imeti otroke…
Kje je problem?
Stara sem 34 let in ravno tako kot me boli, da najina zveza ni uspela, me je strah, da nikoli več ne bom našla takega moškega, ki bo tisti pravi…
Zakaj tako razmišljam? Zato, ker je ta zveza bila moja prva dlje trajajoča in (toliko) resna zveza, da sem mislila, da je to to. Glede moških sem zelo izbirčna, na zaljubim se tako hitro, sploh pa nisem tip ženske, ki bi bila z moškim samo zato, da ni sama…
Želim si ustvariti družino, imeti otroke.
Kje spoznati moškega? Pravijo – pojdi med ljudi, v kino, v gledališče, na koncerte…. Sem hodila… A redkokdaj sem doživela, da me je kateri ogovoril, če pa že, potem so to bili taki, da je bolje, da se zadržim vsakega komentarja.
Po srcu in izgledu sem veliko mlajša, a leta neizbežno bežijo…
Sprašujem se:” Kje za božjo voljo se najdejo vsi ti (srečni) pari?”
Lep dan
M.
Evo še ena. Stara 26 let, samska dobre pol leta. Ampak meni se resnično nikamor ne mudi. Bila sem v dolgi vezi (skoraj 8 let). Ljubosumnež, posesivnež, odšla malo pred nasiljem.
In glede na izkušnje, ki sem jih imela, doživela – lahko povem takole. Pridejo določeni trenutki, ko pogrešam bližino nekoga, ko si zaželim romantike. Vendar pa po drugi strani sem se končno postavila na noge, lahko rečem da sem postala močna ženska in tega kar imam nisem pripravljena kar tako zamenjati za malo romantike.
In ne iščem resne veze, ne iščem partnerja. Vem pa, da nekoč nekje bo prišel pravi. Pa tudi to ni treba prehitro.
nimam pojma?
se pridruzujem, imam 25 let, mam vse kar rabm svoj stanvanje pr 21 letih ze tipa sm mela, seveda za vsakega mislim da je to to, oni pa nekak zame ne? Na zabave hodim kar dosti, ogovorijo pa me moski, ki me zal ne zanimajo, mislim da sm stroga kot kaka 40 letnica, najbrz bo to nacin zivljenja, pride kaksn dan, ki je t.i. otozen, ampak raje to kot z moskim, ki me zali in ponizuje, ali pa preprosto, ki mi ne ustreza:)
Torej mislim, da sem pac prevec zbircna, vendar tudi ce ne bom mela otrok, ne bo hudga:)
živjo, vsem, ki se sprašujete kje boste našle tiste prave, res nikoli ne veš… meni se je zgodilo letos na potovanju, ljubezen na prvi pogled, občutek da ga poznam že od nekdaj, metuljčki v trebuhu…edina ovira, ki pa ni nepremostljiva je ta, da je iz drugega konca sveta…po nekaj mesecih kar sem doma, se skoraj vsak dan slišiva po telefonu, konec leta se odpravlam k njemu na obisk v indijo, potem pa will see…
Živjo!
Še ena že eno leto samska, trenutno pri 25ith,…pa ti povem, da je bilo to leto eno najlepših in najbolj norih v mojem življenju. Res mi ni žal, da sem samska, čeprav se počasi že oglaša v meni želja po novi vezi in takrat me rahlo zakrbi, kje so vsi tisti moški, ki bi mi ustrezali in da so poleg vsega še samski,…se pa takrat potolažim, da bo že prišel nekdo, ko bo čas za to:)))
Če želiš, mi lahko tudi pišeš na sunprincess.no1@gmail.com
Veliko sreče!
Tudi jaz sem še ena samska, pri 34 letih. No, pač partner ni bil zrel za skupno življenje, čeprav me je oboževal in bi naredil vse zame, da bi pa naredil korak, pa ni mogel. Pač je imel sam s seboj problem. Jaz si želim korak naprej, živeti, imeti moškega, ki bi mi zaupal in me podpiral. Želim si tudi otroka in vse te majhne radosti … Ah, a je katera bila na srečanju samskih, ki ga je obljubil naš Primož?
Smo kar podobnih misli. Tudi jaz sem samski že dve leti. Medtem sem spoznal par deklet, pa žal ni šlo. Pustiti je treba času čas in ne razmišljati le o tem kako smo sami, saj v bistvu nam tudi ta čas v življenju lahko nudi marsikaj prijetnega. Ne bom rekel da je lepo prebirati o samoti, je pa lažje, ko človek vidi, da nas je kar precej samskih tudi pri teh letih.
Uživajte življenje.
